Ne, ne govorim o tistem dnevu, ko je Adolf Hitler po demokratični poti prišel na oblast v Nemčiji, čeprav so paralele shrljive, pa četudi ne spadaš med one, ki povsod vidijo antisemitizem. Hamas je zmagal na demokratičnih volitvah in s tem je končno konec norije o demokratični prenovi Bližnjega Vzhoda, ki bi si ga vsi želeli, pa nekateri vemo bolje od drugih, da še v tem trenutku ni mogoča. Kajti, teroristična organizacija je prevzela oblast, kakor je poprej v Iraku oblast pripadla proiranskim klerikom, ki se razen tiste majhne razlike med šiitizmom in sunizmom ne razlikujejo preveč od palestinskih teroristov. Prepričan sem, da če bi Egipt doživel pravične in resnično svobodne volitve, da bi tam prevladala Muslimanska bratovščina. V Iranu je, kot vemo, reformiste odplaknil močan val fanatizma.

Demokracija ima svojo ahilovo peto: ta se je zdaj lepo pokazala. Vsak sovražnik jo bo hotel v prihodnje pervertitati. Kaj bodo demokrati in ljubitelji svobode storili? Kaj lahko storijo, da ohranijo raven zagotovoljenih človekovih pravic, ki so nam po Božji previdnosti in zaslugah velikih ljudi preteklosti zagotovljene v obilju? Če se bodo zoprstavili raznim volkovom v ovčjih oblekah ali še celo brez tiste maske, bodo sami morali omejiti demokracijo in to bo pljunek v lastno skledo. Hamas je zmagal in nekateri napovedujejo, da ga bo že val nezadovljstva odplaknil. Ti pozabljajo, da je Adolf Hitler Nemčijo potegnil iz propada v delovno stanje v nekaj mesecih. Hamas je disciplinirana organizacija, ki jo skupaj veže ideologija, ki je pač boljše vezivo kot ves denar sveta. Pričakujem, da bodo podobno kot Hezbolah na jugu Libanona, dosegli uspehe in si zagotovili podporo. Zunanji pritiski bodo to podporo še okrepili.

In kaj nam je zdaj storiti? Kako se rešiti iz zagate? To je vprašanje, ki bi si ga naj odgovorni politiki sveta postavljali in poizkušali razrešiti. A kaj, ko je ta konflikt že tako star, da nikomur v resnici ni več mar, da bi se z njim ukvarjal z polnimi močmi.