Iowa ni prinesla kakšnih res velikih presenečenj, kvečjemu nekaj majhnih pretresov. Na obeh straneh so do izraza prišli pomembnejši kandidati, s tem da je Mike Huckabee v preteklih mesecih uspel napredovati iz nepomembnosti do same zmage v prvi državi na poti h končni izbiri kandidata za predsednika na republikanski strani.

Mike Huckabee je še edino veliko presenečenje celotne kampanje. To, da je pobral Iowo, niti ni pretirano čudno, saj mu je konservativce uspelo prepričati, da je mož z vero, pa še s pravo po vrhu. Mitt Romney je pač mormon, povrhu pa mu očitajo še spreminjanje mnenja glede abortusa. Šest od desetih udeležencev volilnih odborov je bilo evangeličanov. Slabega vtisa niso mogli popraviti niti milijoni, ki jih je vrgel v boj. Zapravil je petnajstkrat več kot Mike Huckabee!

Po drugi strani se je Rudy Giuliani zavestno odločil, da svoja sredstva in čas posveti drugim bojiščem, tako da njegov prav zanikrn rezultat ne more biti nobeno presenečenje. Ker je zmagal Huckabee in je njegov glavni tekmec Mitt Romney zasedel le drugo mesto, lahko sklepa, da bo po New Hampshiru, kjer bivšemu guvernerju države Arkansas ne kaže tako dobro, tekma še vedno odprta. Tam ima več možnosti John McCain, kateremu pa je prednost pred Mittom že upadla. Boj na republikanski strani bo tako še hud.

Ron Paul očitno ne bo uspel doseči večjega uspeha. Že to, da je na prvi postaji te dolge tekme dobil 10%, je velik uspeh. Njegova podpora na spletu se ni preslikala v realno življenje. Po eni strani je premalo znan, po drugi strani so nekatera njegova stališča preveč radikalna za večino. Libertarizem, če se ne prilagaja, ni sposoben doseči velike podpore. Bo pa Ron Paul še doživel nekaj uspeha povsod tam, kjer bo njegovo protivojno stališče našlo veliko poslušalcev.

Mike Huckabee

Na demokratski strani je edino presenečenje, da je Hillary zaostala za Edwardsom. To, da je Barack Obama pobral državo, v kateri je 95% prebivalstva belcev, ni nič posebnega, saj niti ni igral na karto barve, za kar si je prislužil marsikatero opazko, da ni ‘dovolj črn’. Pa tudi, nastopal je kot človek sprememb, človek ki še ni zlizan z oblastjo, ki resnično misli s svojim upanjem in bojem proti raznim interesnim skupinam v imperialnem Washingtonu. Hillary Clinton, ki vedno poudarja svoje izkušnje, je na sceni že zelo dolgo časa in ne more zadovoljiti želje ‘malega človeka’ po spremembah.

Prav ta želja po spremembah je najpomembnejšo sporočilo Iowe. Ljudje so naveličani starih obrazov, želijo si nekaj novega. Kar lahko le igra v prid Baracka Obame, tudi če v Senatu sedi šele uboga tri leta; oziroma, prav zato! Hillary, katere poraz ni tako strašen, je lahko vseeno zaskrbljena. John Edwards je največji poraženec Iowe, čeprav je zasedel drugo mesto, a glede na to, da je v to državo veliko vlagal, to že kaže na njegove težave v prihodnosti. Vprašanje je potem, kam bodo šli njegovi volivci. Bolj verjetno je, da k Obami, saj igra na isto karto boja malega človeka proti velikim interesom. Tako bi lahko kljub njenim izkušnjam prednost senatorke iz New Yorka skopnela. Če njen temnopolti tekmec pobere še New Hampshire, bo v velikih težavah.

Barack Obama

Že se kažejo obrisi prihodnjih bojev. Na demokratski strani bosta ostala Hillary Clinton in Barack Obama, bolje pa kaže Obami, tako da ne bi bilo nobeno veliko presenečenje, če bi prav on dobil demokratsko nominacijo in bi pozneje postal prvi temnopolti predsednik ZDA.

Na republikanski strani bo še kar nekaj zapletov. Glavni igralci ostajajo Mitt Romney, Rudy Giuliani, John McCain, kateremu se je uspelo pobrati potem, ko se je že zdelo, da je povsem na koncu in Mike Huckabee, ki pa mu po vsej verjetnosti prve zmage ne bo uspelo spremeniti v niz. Čeprav, ne bi smeli biti presenečeni, če bi uspelo prav njemu, kljub velikemu pomanjkanju denarja. Fred Thompson je že skoraj povsem iz igre, posledica njegovega poznega vstopa v tekmo.