Začetek filma me je neprijetno spomnil na slovenske filme. Preveč tišine, premalo dogajanja, neka čudna tesnoba, ki odbija. K sreči se je to kmalu spremenilo in zgodba je stekla, sploh po zaslugi zanimivih preobratov.

Posnet po knjigi Iana McEwana, film pripoveduje zgodbo o hišnikovemu sinu Robbiju Turnerju (James McAvoy), bogati Ceciliji Tallis (Keira Knightley) in njeni trinajstletni sestri Briony Tallis (Saoirse Ronan). Ljubezen med Robbijem in Cecilijo, ki zavre potem, ko Robbie po mlajši sestri pošlje pismo, ki ga je mislil zadržati zase, namesto tega pa poslati nekaj bolj uglajenega, v očeh mlajše sestre izpade kot nekaj povsem drugega. Briony prebere s seksualnostjo nabito pismo, kasneje pa še oba zaloti pri samem dejanju, zaradi česar sklepa, da je Robbie seksualni manijak. Po koncu vročega dne se usoda kruto poigra z glavnimi junaki, ko nekdo posili mlado Lolo. Briony Robbieja krivo obtoži posilstva njene prijateljice. Pravi krivec ubeži in se nekaj let kasneje poroči s svojo žrtvijo, Robbie pa konča v zaporu iz katerega se lahko reši le tako, da se pridruži BEK (Britanskemu ekspedicijskemu korpusu) v Franciji, ki leta 1940 doživi svoj poraz in beg. Prizor v Dunkirku, ko se poražene britanske sile stekajo na obalo, je prava podoba pekla vojne. Obe sestri medtem delata kot medicinski sestri v Londonu.

Krivo pričanje mlade Briony razbije življenja in tudi v njeno srce vsadi obžalovanje, ki se ga ne more rešiti niti do visoke starosti. Prizor, ko Robbie v Franciji naleti na trupla mladih deklet, ne bi mogel bolje simbolizirati te dvojnosti med dekliško nedolžnostjo in neverjetno zlobo, ki jo zmore ustvariti bleda Briony, mlado dekle, ki si stvari predstavlja drugačne kot so, je pripravljena ogroziti svoje življenje samo zato, da bi videla, če jo je kdo pripravljen rešiti.

Zgodba zna biti malo zapletena, ampak se z vsemi pogledi nazaj hitro razjasni, tako da je gledalec na tekočem. Pride do nekaj pretresljivih spoznanj, najhujše se najde šele na samem koncu.