Pri demokratih je znano, da kandidat za zmago potrebuje 2025 delegatov in super delegatov. Tudi se ve, koliko delegatov vsaka država podeli. Večja težava je pri super delegatih, ki niso vezani na voljo ljudi in se odločajo po svoji vesti ali pa po tem, kaj bo določen kandidat storil za njih, če bo enkrat zasedal mesto predsednika ZDA.

Super delegatov je v demokratski stranki 796, kar predstavlja približno 20% vseh glasov na končni konvenciji, kjer se odloča o kandidatu stranke za predsednika. To, da obstoji en delež glasov, katere ne določijo ljudje, temveč so odločeni v zakulisnih igrah, vsekakor ni preveč demokratično, toda razumeti moramo, da tukaj ne gre za politični sistem ZDA, temveč za strankarsko izbiranje in stranka je tista, ki piše svoja pravila. Sicer je vse skupaj problematično zaradi tega, ker v ZDA ni tretje ali četrte stranke, h kateri bi se lahko preselili neodvisni, ki bi menili, da je takšen način izbire nepravičen. Preprosto ni alternative, če pa bi jo kdo hotel ustvariti, ga čaka trnova pot skozi vse ovire dvostrankarskega sistema.

Po prvih nekaj državah je že določeno koliko delegatov si je kateri kandidat pridobil. Vodi Obama s 63 delegati, Hillary mu je za petami z 48 delegati. Že po številkah je jasno, da je število 2025 še daleč proč. Vendar vse ni tako preprosto. Če vštejemo super delegate in kako so do zdaj ti napovedovali svojo podporo, se slika zelo spremeni.

CNN za zdaj Clintonovi pripisuje 184 super delegatov, Obami pa 95. CBS prvi pripisuje 209, drugemu pa 118 super delegatov. Številke se iz dneva v dan spreminjajo, ko se guvernerji, člani Kongresa in pomembni člani stranke odločajo, koga bodo podprli. In kdo so ti super delegati? Mednje spadajo znana imena demokratske stranke, od Nancy Pelosi in Howarda Deana do Johna Kerrya. Da, tudi Barack Obama, Hillary in Bill Clinton kot pomembni člani stranke imajo status super delegata. Celoten seznam do zdaj odločenih super delegatov sicer najdete na tej strani.

Da, vse skupaj je precej zapleteno.