V torek je poveljnik centralnega poveljstva admiral William Fallon naznanil svoj odstop. Za razlog je podal poročila medijev o domnevnih trenjih s predsednikom glede morebitnega napada na Iran. To je zanikal.

Vendar mu verjame le malokdo. Admiral Fallon je veljal za še zadnji branik pred napadom na Iran, ki naj bi ga načrtovali v Beli Hiši. Izjavil bi naj, da napada ne bo pod njegovim poveljstvom. Kot je za Asia Times zapisal Gareth Porter:

Že preden je zasedel svoj nov položaj pri Centralnem poveljstvu, je Fallon sredi februarja (2007) izrazil nasprotovanje predlogu, po katerem bi naj v Perzijski zaliv poslali tretjo letalonosilko, v času, ko sta se tam že nahajali dve. Dodatek tretje letalonosilke je bil del širše strategije, o kateri so tedaj razpravljali v Pentagonu, da bi zastraševali Iran s serijo vojaških premikov, ki bi napovedovali vojaški napad. Načrt za tretjo letalonosilko v zalivu je bil zavržen potem, ko je Fallon izrazil svoje nasprotovanje.

Čeprav so se mediji zadnje mesece mnogo bolj kot Iranu posvečali ameriškim volitvam, malo pa tudi spremembam v Iraku, napad na Iran še nikakor ni bil umaknjen z mize. Počasi se je nadaljevala priprava javnega mnenja na spopad. Brez pravega uspeha. Prav tako so se nadaljevale poteze znotraj Združenih Narodov, kjer so ZDA pritiskale za nove, še ostrejše sankcije proti islamski republiki. Poročila, da naj bi za nasiljem v Iraku stale iranske sile, niso ponehale. Ameriške ladje so začele patruljirati pred libanonsko obalo, kjer je po neuspelem izraelskem napadu leta 2006 iranski zaveznik Hezbollah pridobil na moči.

Za Fallonom bo na njegov položaj gotovo prišel nekdo, ki bo bolj pripravljen poslušati ukaze od zgoraj, tako da bo na položaju še ena oseba manj, ki bi nasprotovala napadu na Iran. Bralcem tega bloga bo znano, da ameriški napad na Iran napovedujem že kar dolgo. Do zdaj si še nisem premislil, čeprav so me obhajali dvomi. Da, jasno je, da bi bil takšen napad izraz norosti, vendar ljudje, ki živijo v palačah na vrhu sveta včasih ne znajo videti realnosti na tleh. Da, res je, da je do konca Busheve vladavine le še nekaj mesecev, a napad nikdar ne bi prišel v obliki ogromne invazije, ampak v obliki letalskih napadov, ki bi trajali le nekaj dni, ali mogoče nekaj tednov. Kaj pride potem je drugo vprašanje. Da, Irak še zdaleč ni umirjen in Afganistan je v vedno slabšem stanju, toda Američani imajo vendarle dovolj sil za napad, bankrotirali paše tudi niso. Ni rečeno, da po napadu ne bodo.

Zdaj bo pametno pozorno opazovati, kakšne poteze bodo vlekli v ZDA. Pametno bo spremljati medije, koliko zgodb o kršitvah človekovih pravic v Iranu se bo pojavilo, koliko primerjav iranskega vodstva z nacisti bo, koliko obtožb, da v Iranu gradijo jedrsko orožje, koliko povezav med razmerami v Iraku in oblastjo v Iranu.