Odvisni od gospodarstva
By Jin on May 31, 2008 in Razno
Pogovor z dr. Žigo Vodovnikom, docentom na FDV-ju, si lahko preberete na Demosu.
Mene je zmotil eden izmed njegovih odgovorov:
Ravno si delim poštni nabiralnik z nekimi kolegicami oz. kolegi, kjer morajo študentje delati prošnje za upravne enote in tako naprej. Dejansko ni pošteno do študentov, ki pridejo na fakulteto, da nimajo nekega pravega študija. Imajo neke tečaje, kako potem takoj ustrezati. Iz njih delajo neke trikotnike, kvadrate, kroge, ki bodo ustrezali in zapolnili mesta znotraj gospodarstva
Vzroke za to gre iskati v preveliki odvisnosti od gospodarstva, ki duši avtonomnost in kreativnost univerze. Se pravi delati nekaj novega, drugega, kar je neodvisno od aktualnih zahtev trga. Če preidemo na drugo raven, do samih profesorjev, raziskovalcev, pedagogov. Obstajajo omejene opcije za kreativno delo, za raziskave, ki morda niso profitabilne. Če se ukvarjaš s politično filozofijo, teorijo, enostavno nimaš možnosti oziroma so le te zelo omejene. Si seveda v depriviligiranem položaju, v nasprotju z nekaterimi drugimi raziskovalci, ki delajo stvari, ki ustrezajo gospodarstvu.
Meni se zdi po drugi strani nepošteno do študentov, da se jih uči misliti, recimo da v točno določenih okvirjih, potem pa ko pridejo na trg delovne sile v resnici nimajo nobenega znanja, ki bi ga dejansko lahko uporabili. Vsi smo že slišali o visoko izobraženih mladih ljudeh, ki se morajo na koncu zadovoljiti z delovnim mestom za peto stopnjo, s kakšnim povsem administrativnim in birokratskim delom. To je povsem razumljivo, saj je takšnih delovnih mest pač zelo veliko, medtem ko ‘mislečih’ ljudi pravzaprav sistem ne potrebuje veliko.
Ne zdi se mi nič narobe, da šolski sistem deluje skladno s potrebami gospodarstva in študentom podaja znanja, ki jih bodo dejansko potrebovali. Ko bodo končali, bodo zmožni hitre vključitve na svojo novo delovno mesto, medtem ko umetnika, ki živi v filozofiji nimate kam postavit, oziroma, vse ga morate šele naučiti. Družboslovje ne bi smelo biti povsem odmaknjeno od sveta.
Strinjati se je potrebno, da univerza ne sme postati talka gospodarskih interesov in da je potrebno ohranjati sfero neodvisnega razmišljanja, koder je možno tudi povsem neodvisno raziskovanje. Vendar je na žalost za vse to zelo malo prostora, zelo malo ljudi se lahko usmeri v takšno ozko polje, večina potrebuje znanja, ki so pač iskana.
Mislim, da se velika večina študentov filozofije pa tudi družboslovja že pred koncem študija dobro zaveda, da so možne precejšnje težave pri iskanju zaposlitve. Tudi jaz se strinjam, da je dobro da je šolski sistem usmerjen tudi na gospodarstvo.
Vendar nove zahteve niso povsem take. Samo poslanstvo univerze se spreminja in počasi postaja nemogoče, da bi se obšlo tržne zahteve. Enkrat sem slišal, da so na eni filozofski fakulteti razmišljali, da bi oddelek za filozofijo kar ukinili in ga spremenili v nekakšen muzej. Najbrž v imenu nekakšne “uporabne” humanistike in družboslovja seveda. To se mi zdi precej grozno.
V bistvu ne gre za napad na avtonomijo univerze, ampak za napad na avtonomijo posameznika. Delo je možno ločiti na heteronomno in avtonomno. Razlog za opravljanje heteronomnega dela je določen od zunaj in od zgoraj. Biti uporaben “za trg” in geometrično izmerjen kot kak kvadrat, kot pravi Vodovnik, je zahteva ki ima izvor od zunaj. Avtonomno delo pa ima razlog za opravljanje v samem posamezniku, v njegovi “notranjosti”, če sem malo patetičen. Mislim, da je jasno pri katerem delu bi bili srečnejši.
Ni malo razlogov, da je lahko to kar se danes dogaja v šolskem polju, v prihodnosti tudi razlog za veliko in dolgotrajno nesrečo neštetih posameznikov. V našem kraljestvu obilja, kjer imamo res veliko možnosti, se nam počasi izmika da bi se resnično svobodno in avtonomno odločali. In to zaradi nekakšne abstraktne instance kot je “trg”, ki je očitno veliko pomembnejši od konkretnega posameznika.
Boris_j | Jun 1, 2008 | Reply
Mislim, da se skoraj pri vsakem študiju da kombinirati to uporabnost, ki jo zahteva trg, in pa svobodno, po večini neuporabno učenje, ki iz mladih ljudi dela razmišljajoča bitja, ne pa avtomate. Seveda je tako, da če si želimo neko napredno družbo, ki bo omogočala delujočo demokracijo, ne samo fasade le te, potrebujemo čim več ljudi, ki bodo zmogli pogledati onkraj svoje ozke specializacije. To ni delo samo za višje šolstvo, že srednje šole bi morale prispevati k temu. Da ne rečem, kar je seveda povsem utopično, da bi tudi mediji morali biti odgovorni.
Mogoče je iz mojega komentarja izpadlo, kakor da sem pretirano kritičen do Vodovnika. No, resnica je takšna, da sem izpostavil samo ta njegov odgovor, z veliko večino tistega, kar je zapisano v intervjuju, se pa strinjam.
Jin | Jun 1, 2008 | Reply
Meni se to zdi popolnoma zgrešena logika iz večih razlogov. Omenil bom samo enega, ker drugi v dandanašnji družbi za 99% ljudi itak niso relevantni.
Glede na to, da družboslovci danes nujno hočejo iskati instant-prilagodljivost trgu se mi zdi najpomembnejše dejstvo, da te na ‘bodočem’ delovnem mestu v enem mesecu brez problema uvedejo v veliko večino znanj, ki jih za opravljanje tega dela potrebuješ. Potem pač še poglobiš to znanje. Zelo malo je delovnih mest, kjer to ne drži, od zverziranosti in izkušenj na tem mestu pa je potem odvisno, kako daleč boš pripeljal to svojo karierico (pod predpogojem spodnjega odstavka).
Na faksu ti po drugi strani dajo (oz. vsaj naj bi ti dali) osnovo, da lahko o zastavljenih problemih razmišljaš iz številnih različnih perspektiv in zato tudi celovitejše vidiš celotno problematiko. Takšno znanje ti v precej kratkem času lahko dajo samo dobri profesorji, ki znajo razložiti bistvo. Po možnosti tudi delovanje družbe in okvirne meje tega delovanja. In takšno znanje ti zelo težko ponudijo na samem delovnem mestu.
Od tvojega poglobljenega razumevanja družbenih specifik - kar najlažje dobiš na fakulteti in seveda z dodatnim samostojnim širjenjem znanj - pa je navsezadnje velikokrat tudi odvisno, kako blizu ali daleč bodo postavljene meje za tvoj ” karierni uspeh”.
Niti približno ni edina pot ta, ki jo omenja Vodovnik (univerza), navsezadnje omenja v intervjuju tudi samoorganizirano učenje ipd. Je pa najbrž najlažja in najkrajša. Na univerzi te seveda brez problemov naučijo tudi aplikativno sranje za opravljanje birokratskih del, vendar ne vem zakaj bi to bilo smiselno. Isto znanje ti lahko v istem času, morda zaradi praktičnega pristopa celo hitreje, ponudijo na delovnem mestu.
Fakulteta ne rabi učiti takšnih znanj, niti po kapitalistični logiki to ne bi smela! biti njena naloga. Je samo zapravljanje časa učiteljev in denarja za njih. Za robotsko uradniško delo praktično ne potrebuješ dodatnega in širokega znanja, uvede pa te lahko sodelavec ali kdorkoli drug pač, ki je za to zadolžen in za to ne potrebuje izjemno poglobljenega znanja neke družbene problematike.
Opažam, da je skoraj največja skrb družboslovcev, da bodo prišli na trg in “ne bodo nič znali”. Ko pridejo pa se znajdejo praktično vsi. Je pa res da predvsem zaradi množičnega demoniziranja teh študijev nis(m)o v ravno zavidljivem položaju.
neurotic | Jun 17, 2008 | Reply