Po večmesečnem spopadu je Barack Obama včeraj v St. Paulu, v Minnesoti, pred zbrano množico, ki je štela 32000 ljudi, končno razglasil zmago v tekmi za demokratsko nominacijo za predsednika ZDA. »Danes konec enega zgodovinskega potovanja označujemo z začetkom novega,« je pojasnil. Barack Obama je prvi temnopolti kandidat demokratov za predsednika ZDA in zdaj, ko je opravil z odločno in trmasto Hillary Clinton, je pred njim le še ena ovira: John McCain.

Obama je svoje volivce pozval k nadaljnjemu delu in čestital svoji tekmici:

Senatorka Clinton je v tej kampanji delala zgodovino in to ne samo zato ker je ženska, ki je storila, kar nobena ženska še ni storila pred njo, ampak zato ker je voditeljica, ki navdihuje na milijone Američanov s svojo močjo, s pogumom in zavezanostjo k razlogom, ki so nas danes zvečer privedli semkaj.

Senator iz Illinoisa, ki je bil večini sveta, pa tudi Američanov, nepoznan, se je zapisal v zgodovino. Boril se je z izredno političarko, ki bi lahko postala prva ženska predsednica, nekdanjo prvo damo in senatorko iz New Yorka, ki se ni predala kljub temu, da v resnici ni bilo več upanja. Barack Obama je presenetljivo zmagal v beli Iowi, potem pa mu je Clintonova takoj zadala udarec v New Hampshiru. Kmalu je tretji kandidat, edini izmed množice, ki je še lahko računal na vidnejši rezultat, John Edwards, izpadel in ostala sta sama. Izkazalo se je, da podpora Obami raste in da posebej med mladimi vzbuja navdušenje, kakršnega ni bilo čutiti že dolgo, tako da se njegovi shodi začenjali spominjati na rock koncerte.

Samega sebe je označil za agenta sprememb v Ameriki, ki si teh nadvse želi po katastrofalni vladavini Georga Busha. Mnogokrat so ga obtoževali, sploh podporniki Hillary Clinton, da je neizkušen, pa da je le lep obraz brez prave vsebine, toda na napade se je odzival mirno, ni izgubil potrpljenja in počasi se je bližal končnemu cilju. Na koncu mu je uspelo ne le dobiti večino navadnih delegatov, tudi super delegate, na katere je najbolj računala Hillary Clinton, si je uspel pridobiti na svojo stran.

Njegov štab je dokazal tudi, da zna zbirati denar in uporabljati splet za mobilizacijo množic. Bila je to najdražja tekma za kandidata demokratov v zgodovini. Obami je okoli dva milijona ljudi doniralo 265 milijonov $, Clintonovi je uspelo zbrati 50 milijonov manj. Povrhu je zašla še v dolgove.

Dolgo je trajala tekma, Clintonova se je uspela držati v njej in ni dopustila, da bi njen tekmec zaključil spopad že prej. Vedno mu je malo zmanjkalo do končnega zmagoslavja ni in ni mu uspelo zabiti zmagovalnega gola. Vsa trenja seveda niso dobro vplivala na demokratsko stranko in John McCain, republikanski tekmec, ki si je uspel nominacijo republikanske stranke pridobiti že zdavnaj, je lahko počival in hranil energijo za pravi spopad pred novembrskimi volitvami.

Zdaj bo tega kmalu konec in Obama in McCain se bosta udarila zares. Pričakujemo lahko, da bo McCain Obami očital tisto, kar so mu očitali že v taboru Hillary Clinton, torej neizkušenost in mladost, k temu pa bodo dodali še klasične napade na liberalne vrednote. Po drugi strani se bo Obama trudil McCaina prikazati kot naslednika Georga Busha in bo opozarjal na napake pretekle administracije.

Resnici na ljubo je John McCain v marsičem različen od Busha, a kot klop se oklepa vojne v Iraku in iluzije o končni zmagi, ki lahko pride le po spopadu volj. Pa če to traja sto let. Kampanja bo bržkone vsebovala kar nekaj umazanih napadov, pričakujemo lahko celo kakšen preblisk rasizma, čeprav Amerika danes kaže povsem drugačen obraz, kot ga je še pred desetletji. Resnično, ZDA so se spremenile do te mere, da so starejši belopolti gospodje iz države, kjer na kilometre ni nobenega temnopoltega, pripravljeni svoj glas podariti mlademu in temnopoltemu senatorju.

Demokrate zdaj čaka proces celjenja ran. Hillary Clinton še vedno ni priznala poraza, čeprav je že nakazala, da se ga zaveda. »To je bila dolga kampanja in danes zvečer se še ne bom odločila,« je v New Yorku izjavila po zadnjih tekmah. Izrečenih je bilo mnogo ostrih kritik in težko je verjeti, da bi oba glavna kandidata demokratov na koncu lahko združila moči. Mnogi bodo za kaj takšnega seveda navijali, a veliko vprašanj je, če je Clintonova, ki je dokazala, da ima voljo po oblasti, sposobna delovati iz ozadja z mesta podpredsednice, saj ta položaj nima pretirano veliko moči.

Zadnjih nekaj spopadov je pokazalo, da Obama ni neranljiv in da je Clintonova bolj sposobna prepričati nižje izobraženi belopolti delavski razred, volivce torej, za katere glasove se bo boril tudi John McCain. Njena podpora je torej ključna za naskok na zmago na volitvah novembra in tudi od celjenja ran bo odvisno, ali bodo po osmih letih Busheve vladavine slavili demokrati.