Ko je bivši ruski predsednik Putin v Munchnu kritiziral ZDA, je govoril resnico, a zahodni mediji so ga kmalu zasuli s točo kritik na račun Rusije, pri tem pa popolnoma prezrli grehe zahodnih držav. Nekaj podobnega se dogaja tudi novemu ruskemu predsedniku, ki je v Sankt Peterburgu podvomil v moč ZDA.

Bilo bi smešno, če ne bi bilo resnično. Včeraj sem gledal ‘poglobljeno’ razpravo o novi Rusiji na Al Jazeeri, v kateri sta na žalost sodelovala dva rusofobna zahodna strokovnjaka (Britanec in Američanka) in ruski analitik, ki se je mučil z angleščino in ki je prav bedno večkrat potrjeval navedbam drugih dveh.

Ni dolgo trajalo, pa se je vsa debata preusmerila od tega, kar bi naj Medvedjev mislil s svojimi besedami, k temu, kako zanič je Rusija, kako je vsa visoka gospodarska rast le posledica rasti cen nafte, kakšna strahovlada da je tam, kako Rusi izsiljujejo svoje sosede, pa tudi zahodno Evropo itd…. Nič o kakšni krivdi ZDA za visoke cene nafte (in okupacija Iraka in grožnje Iranu s tem ne bi imele nič?), nič o dejstvu, da so ZDA okupirale dve državi na drugem koncu sveta in zdaj tam ne preveč plemenitim domorodcem vcepljajo dobrote demokracije, zlepa ali zgrda. Pri tem se število žrtev med srečneži, ki jih je zadela ameriška ljubeznivost, vztrajno rastejo. Nobene debate o besedah novega ruskega predsednika, kar takoj v napad na vso Rusijo!

Rusija po razpadu Sovjetske Zveze ni propadla in razpadla na še več majhnih bananastanov, ki bi jih zahodne družbe z lahkoto obvladovale in to je tisto, kar zelo jezi kritike te velike države. Če  jih boste pazljivo poslušali, boste opazili, kako zelo, skoraj versko, so prepričani, da je v Rusiji vse slabo in da bo zdaj zdaj propadla in da če že ima kaj moči, ta itak da prihaja z zahoda in je neke vrste ukradena moč in da te moči ne zna uporabljati ne v svoje, ne  v dobro sveta.

Medtem pa se Rusija krepi, kakor se krepijo še nekatere druge svetovne sile, med njimi je najpomembnejša Kitajska, proti kateri v obrambo verskega diktatorja iz Tibeta, prav tako izstreljujejo vse mogoče oslarije. Svet se spreminja in jasno je, da se globalna moč počasi seli proč od ZDA in zahodne Evrope. To je nekaj, kar je zelo težko sprejeti. Sploh, če pogledate kakšne Britance, ki si ne morejo priznati, da so samo en majhen zavaljen narod z rumenimi zobmi in povrhu tega še ubogljiv psiček ameriškim interesom, brez prave moči. Britanija, to je propadli imperij, ki mogoče utegne premagati kakšno Argentino, kaj več pa ne.

Rusija  bo seveda še naprej rasla, trendi padanja prebivalstva se bo ustavil in država bo velika sila. To je vse dokaj gotovo. A to niti ni pomembno. Veliko vprašanje je, kako se bodo zahodni politiki in mediji soočili s kritikami iz preostalega sveta, ki jih bo vedno več, saj je očitno, da se standardi svobode in demokracije v nekdaj svetilnikih napredka drastično zmanjšujejo.  Bodo kar naprej ponavljali, da je vse svet zloben in poln malopridnih držav, ali pa se bodo soočili s posledicami mnogih neumnih in nepotrebnih vojn, ki so bile začete v preteklosti. Ni važno, kdo izgovarja kritike, pa četudi je to predsednik Irana, če pa so resnične in se je z njimi potrebno soočiti. Na žalost je to nekaj, kar še posebej v prepotentnem ameriškem svetu ni mogoče, za bati pa se je, da ni mogoče niti v zahodni Evropi.