Soočenje na Popu
By Jin on Aug 28, 2008 in Notranja politika, Parlamentarne volitve 2008
Predvolilno soočenje na Pop Tv-ju se je začelo s tajkuni. Vprašanje nepravičnega bogatenja je jasno da izredno pomembno in na tem vprašanju si je Janez Janša v preteklih mesecih ustvaril kar nekaj podpore. Uspel se je postaviti v vlogo borca proti bogatašem, hja, skoraj v isto vlogo, v kateri bi se morali nahajati socialni demokrati.Pa se ne.
Da dobro obvlada to igro, je pokazal takoj na začetku soočenja, ko je svojega najnevarnejšega tekmeca, Boruta Pahorja, uspel spraviti v škripce z vztrajanjem, da navede dvanajst imen prevzemov pod njegovo vladavino. Namesto, da bi udaril kot iz topa, je prvak socialnih demokratov mečkal in se potil. Tudi se je izredno hitro vzpostavila konfliktna linija med Janezom Janšo na eni in opozicijskimi strankami na drugi strani, kar še krepi videz, da je edina pomembna stranka na desnici SDS, medtem ko NSi stoji v senci, SLS pa je itak označena za agenta teh slavnih in neulovljivih tajkunov. Jelinčič je seveda zavzel izredno provokativno držo in se s tem odpravil na povsem svojo agresivno pot, ki utegne v svoje mreže na teh volitvah ujeti kar nekaj Slovencev.
Zgodba o tajkunih je v svojem bistvu, zgodba o preteklosti. Politične stranke medsebojno obračunavajo in se obtožujejo za grehe preteklosti. Dobro, tudi to je povsem legitimno, saj moramo pred volitvami vedno ocenjevati preteklo delo strank, a bilo bi dobro, če bi se bolj kot na preteklost, osredotočili na prihodnost in na vse kar bodo v primeru prevzema oblasti storili, da se napake ne bodo ponavljale. Na nek način so tajkuni nadomestili komunizem in povojne poboje in tiste delitve, ki so kar nekaj časa usodno zaznamovale slovensko politično sceno. S premikom proč od te cepitvene linije v slovenski družbi, si je slovenska desnica priborila zelo močno orožje za prevzem oblasti.
No, v tem segmentu soočenja se je izkazalo, da Janez Janša zelo dobro obvladuje temo in si pridobiva podporo. Na opozicijski stranki se je z ostrim nastopom zelo dobro izkazal Gregor Golobič, medtem ko je Pahor edini pravi bolj oster udarec uspel izvesti šele pri samem koncu.
Nadaljevalo se je v istem tonu, recimo temu, prepletenosti gospodarstva in politike, zidarskega lobija, metanja denarja skozi okno za projekte, ki bi že zdavnaj morali biti končani. Dobro je, da se vse stranke načeloma strinjajo, da se kaj takšnega ne bi smelo dogajati, da torej ni vse dobro v deželi slovenski, kar kaže na to, da se niso čisto izgubili stika z realnostjo. Na žalost je korak od besed k dejanjem velikokrat zelo težek, sploh, ker so se nečednosti nadaljevale vse od osamosvojitve naprej in so torej sokrive skoraj vse stranke, razen SNS-a, ki je, po besedah svojega predsednika, ‘čista’, in Lipe. Tudi to bo voda na njihov mlin, saj bodo mnogi nad politiko razočarani volivci dali priložnost nekomu bolj radikalnemu, torej ali Jelinčiči ali Pečetu.
Soočenje je nasploh minilo v znamenju gospodarstva in vsega povezanega s tem, od tajkunov do vprašanja gospodarske rasti, inflacije in revščine. Gotovo je gospodarstvo temeljnega pomena za državljane, mnogo bolj kot da bi se zopet na veliko ukvarjali z vprašanjem povojnih pobojev ali vplivom cerkve na državo. Dejstvo je, da je slovenska gospodarska rast v zadnjih letih visoka in da statistika kaže, da se brezposelnost znižuje. Glede brezposelnosti so se kresala mnenja ali gre za umetno ali za pravo zniževanje, pri gospodarski rasti pa je tako ali tako vedno veliko vprašanje, kako se ustvarjeni dobiček porazdeli. Na žalost je marsikje po svetu, pa tudi v Sloveniji tako, da od gospodarske rasti večino pobere zelo majhen sloj ljudi, medtem ko večina le dela več za le malo ali celo enako plačo kot prej, če se celo ne zgodi, da jim inflacija ne pobere še tega in realno dobivajo manj kot prej.
Skupen vtis soočenja je bil ves čas enak, torej da se je vzpostavil spopad Janez Janša proti Gregorju Golobiču in Borutu Pahorju. Janša je bil bolj suveren kot tekmeca, najmanj je pokazal Pahor, ki ni mogel slediti bolj iskrivemu Golobiču, kar je pokazala tudi končna anketa. Če je to napoved bodočih spopadov, potem bo končna razlika med SD in Zaresom na volitvah lahko zelo nizka, Janša pa bo zavladal na desnem polu.
tokrat se pa skoraj 100% strinjam z tvojo oceno
blogar | Aug 28, 2008 | Reply
Lestvica, katero sem napisal že na svojem blogu:
1. Janez Janša - vse vedel, ni se mu zareklo, nametal veliko dejstev, ni govoril v prazno
2. Bojan Šrot - razumska predstava, človeško razmišljanje
3. Zmago Jelinčič - tipično dobro pripravljen na soočenje, dober poznavalec vseh dogodkov ter političnih ozadij
4. Borut Pahor - v dialogu z Janšo ne tako suveren, a še vedno stopničko višje pred ostalimi
5. Gregor Golobič - na začetku deloval precej samozavestno, a ga je nato g. Jelinčič krepko utišal
6. Karel Erjavec - daleč najbolj duhovit politik, se mi kar malo smili, ko tako malokrat pride do besede.
7. Katarina Kresal - vidi se, da ji manjka nekaj politične kilometrine, ko se na določena podtikanja ni znala izvleči. “Stari mački” so jo pustili zadaj, tudi voditelj oddaje Jani Muhič jo je na koncu zatrl v kali.
8. Sašo Peče - arogantnost govorjenja, vendar ne tako zgrešena mnenja
9. Andrej Bajuk - govori precej izgubljeno, nimam pojma, kaj je povedal
Mikec | Aug 28, 2008 | Reply
Jin, na nekaj dni nazaj smo ti z DS poslali email. Če si ga slučajno spregledal, te prosim, da se nam oglasiš…
Rok | Aug 29, 2008 | Reply
Tudi sam se nekako strnil vtise o včerajšnjem sočenju. Kolikor vidim tudi zate ni bilo nič presenetljivega, jaz bi mogoče le malce izpostavil Kresalovo, ki se mi je nedvomno zdela bolj prepričljiva kot si jo ocenil ti. Res da se je pri tistih imenih tajkunov malce zmedla, vendar je do konca oddaje svojo napako lepo popravila.
Evo moje vtise lahko najdeš tukaj: http://zelenik.net/2008/08/kdo-je-pravi/
Jan zelenik.net | Aug 29, 2008 | Reply