Vojna v Afganistanu traja že vse od konca leta 2001 in iz leta v leto se razmere slabšajo. Talibani se krepijo, njihovi prsti pa sežejo tudi v sosednji Pakistan. Žrtev je iz dneva v dan več, politiki po vsem svetu pa se boleče zavedajo, da je to vojna, ki bo v prihodnje požrla še mnogo več sredstev kot do zdaj. V tako imenovani vojni proti terorizmu je Afganistan z naslovnic izpodrinil Irak, koder vlada varljivo zatišje: posledica pametne ameriške strategije podkupovanja nekdanjih sovražnikov.

Zavezniške sile so v Afganistanu ubrale izredno brutalno taktiko, o čemer pričajo poročila o na desetinah ubitih civilistov v letalskih in topniških napadih. Vprašati se je potrebno tudi, ali mnogi od stotin Talibanov, za katere pravijo, da so jih pokončali, niso v resnici civilisti, ki so se znašli na napačnem kraju ob nepravem času.

Tako so včeraj zavezniški in afganistanski vojaki v topniških napadih ubili pet otrok, nek afganistanski parlamentarec pa trdi, da je bilo v preteklih petih dneh ameriške ofenzive ubitih ali ranjenih kar 500 civilistov.  22. avgusta je bilo v šest ur trajajočih letalskih napadih v zahodni pokrajini Herat ubitih 90 civilistov, od tega kar 60 otrok. Ni težko razumeti, da takšna brutalnost pe krepi moč odpora in da se tujim silam v državi ne piše dobro, ter da tudi centralna oblast v Kabulu, ki iz dneva v dan nadzoruje manj ozemlja, izgubljaše tisto malo podpore prebivalstva, kot je ima.