Pahor in Janša sta se spopadla ena na ena. Medtem ko je Pahor skušal delovati konstruktivno, je predsednik vlade vsako priložnost izkoristil za napad. Tudi dobro.

To kampanjo sem pozorno spremljal, pisal sem tudi za Drugi Svet. Moje prispevke si lahko preberete na tem naslovu. Bilo je umazano, polno preusmerjanja pozornosti od ključnih vprašanj naše države, pri tem pa je nad vsem viselo veliko vprašanje, ali je Janša res bil podkupljen, ali ne. To bo tema, o kateri bomo, tak občutek imam, še veliko rekli v prihodnjih mesecih.

Če smo že pri občutkih, moj je takšen, in ankete na spletu to tudi potrjujejo, da sta si SD in SDS po podpori precej blizu. Takoj ko je izbruhnila afera Patria, sem bil prepričan, da je za Janšo tekma že skoraj končana. Nisem predvidel tistega obrambnega refleksa, ki je nastopil na primer, ko je v Avstriji Haider s svojo stranko vstopil v  vlado in so socialisti po celi Evropi podpirali proteste. Vendar pa tudi takšen refleks sčasoma popusti in ljudje morajo dobro premisliti, v kakšni situaciji so se znašli.

Mnogo bolj pomembno kot Patria, se mi zdi, da se po Sloveniji širi razočaranje zaradi prepočasi rastočih plač in visokih cen hrane, ob čemer vlada nenehoma poudarja svoje dobre gospodarske uspehe. Človek se navsezadnje mora vedno vprašati, ali živi bolje kot prej, ali je zadovoljen z obstoječim stanjem in ali trenutni vladi zaupa, da bo razmere izboljšala.

Kakorkoli, sam bom volil SD. K temu me je še bolj prepričalo soočenje na Pop tv. Medtem ko se je Pahor trudil za umirjen dialog, ko sta dva njegova strankarska podpornika tudi sama delovala nekonfliktno, Janša ni počel drugega, kot napadal, pa še dva njegova podpornika sta bila izrazito agresivna. To me odbija. Odbija me tudi strašno sovraštvo, ki se širi po forumih in v komentarjih spletnih strani časopisov, ki ga izkazujejo podporniki Janeza Janše. So kot vojska, ki za vsako ceno brani svojega vodjo in jim pri tem ni  mar nobenih moralnih zavor. Bojim se, kakšna družba bomo postali, če bodo takšni ljudje predolgo držali vzvode moči v državi.

Levica ni svetniška. Veliko slabega je bilo storjenega v preteklih letih in Slovenci so se dobro odločili, da so leta 2004 odstavili arogantno LDS, čeprav niso vedeli, da bodo dobili še več istega, samo v drugačni preobleki. Osebno ne zaupam Gregorju Golobiču in njegovi oranžni novi politiki. Slutim preoblečene stare sile. LDS-u zaupam še manj. Ne zaupam niti mnogim v SD-ju. Celo za Pahorja sem prepričan, da mu manjka mnogo tistih sposobnosti, ki so nujno potrebne za učinkovitega predsednika vlade. A zaupam mu v eni stvari: da resnično verjame v Slovenijo,  v kateri politika države ne jemlje kot plen in ne deli ljudi na naše in vaše. Verjamem mu, da nam hoče prinesti mirno, celo dolgočasno Slovenijo brez afer. Zaradi tega ga bom v nedeljo podprl.