V predvolilnem času so politiki najbližje malemu človeku. Seveda, saj je teh tudi največ in imajo največ glasov in odločajo volitve. Tako tudi Joe, vodovodar. Kot poroča RTV Slo

Vneta razprava se je spet vnela pri davčni politiki, oba pa sta življenje povprečnega Američana večkrat primerjala z vodovodarjem Joejem, ki je Obamo navdušil med obiskom Ohia. Oba sta zagotovila, da je treba pomagati prav delavnim, poštenim ljudem, kot je Joe. McCain je tudi kritiziral Obamovo zamisel, da bi zvišal davke vsem, ki na leto zaslužijo več kot 250.000 dolarjev, saj naj bi s tem prizadel prav majhne poslovneže, kot je Joe. Obamov odgovor je bil, da bi z njegovim načrtom davke znižali 95 odstotkom Američanov. “Oba si želiva znižati davke, razlika je le v tem, za koga.”

John McCain bi se rad prestavil kot borec proti državi, proti temu, da bi uboge male ljudi preveč obdavčili, a dejstvo je, in to dobro vidno dejstvo, da največ od nižanja davkov pridobivajo najbolj bogati. Medtem ko nižji sloji pridobijo po nekaj $, višji pridobijo milijone. Res je razlika med obema kandidatoma v tem, komu znižati davke. Obama igra na prerazporeditev bogastva, nekaj kar je v ZDA nujno, saj se je izredno tanka plast na vrhu neverjetno okrepila in so se razlike v družbi povečale prek vsake mere. McCain po drugi strani laže zavaja, da bo zniževanje davkov pomagalo majhnim podjetnikom, razen če še vedno naivno ne verjame, da se bo z nižjimi davki pospešila gospodarska rast in bodo tako posledično pridobili vsi. Če to verjame zdaj, ko se ameriško gospodarstvo nahaja v resni krizi in se je izkazalo, da pohlep na koncu uniči tudi pohlepne, potem je v manjšini.

Kakorkoli, vodovodar Joe ne bo dolgo v središču pozornosti. Ljudje se sprašujejo, zakaj revni ljudje, delovni ljudje, ki jim republikanska politika ne prinaša nič dobrega, ne volijo demokratov. Odgovor leži v razočaranosti. Demokrati niso stranka malih ljudi, kakor na žalost skoraj nikjer na svetu socialne demokracije niso več stranke delavstva, pač pa le preoblečene tretje poti ali liberalno demokratske stranke, ki se trudijo prevzeti čim več liberalnih reform, pa pri tem še vedno veljati za rdeče.

Je potem res čudno, če se nekateri, kakor se je že izrazil Barack Obama, oklepajo orožja in religije?