Republikanci bi naj za oblačila guvernerke in podpredsedniške kandidatke Sarah Palin zapravili neverjetnih 150000 $. John McCain, ki so ga povprašali o tem, je odgovoril, da je obleke potrebovala in da jih bodo po koncu kampanje predali dobrodelnim organizacijam. Pri tem je dodal, da republikanci njemu ne kupujejo oblek.

Kakorkoli že, za zmago na volitvah je potrebno ogromno denarja in pametna kampanja. Milijoni se obračajo v tej igri in se prelivajo ne samo v oblačila, pač pa tudi v potovanja po vsej državi, od najmanjšega mesteca, do mogočnega velemesta. Potem so tukaj oglasi, s katerimi se bombardira potencialne volivce; včasih na lep, drugič na zelo negativen način. Potrebno je plačati za organizacijo raznih shodov, kakršen je na primer bil pred kratkim tisti demokratski, na katerem je Obama pozdravil okoli 100000 ljudi. Bolj se bliža odločilni dan, več denarja se zapravlja. Tako naj bi imel McCain na voljo okoli 50 milijonov $, njegov demokratski tekmec pa je samo v septembru zbral 150 milijonov. Ve se, da imajo demokrati na razpolago mnogo več denarja in to se kaže tudi v številu oglasov, ki so jih zakupili po različnih medijih.

Nemogoče je v teh časih voditi uspešno kampanjo brez ogromnih vsot denarcev. Niti internet ne more služiti kot mobilizacijsko sredstvo za nekoga manjšega in manj bogatega, da bi si pridobil podporo volivcev. Vse preveč je v igri, v veliki igri manipulacije očaranega občinstva. Kdor ni sposoben plačati visoke cene, nima možnosti.

K temu spada tudi prava obleka. Ni potrebno da je delo najboljših modnih dizajnerjev na  svetu. Lahko je le del strategije s katero se želi gledalce prepričati, da je nastopajoča oseba nekdo, s komer se lahko poistovetijo. Republikanci so to zelo dobro prikazali na primeru podpredsedniške kandidatke, ki res da odvrača ogromno liberalno usmerjenih ali bolj izobraženih Američanov, pa po drugi strani privlači množice tistih, ki si domišljajo da govori za njih, saj da je v resnici ena izmed njih, pridno dekle z vasi, ki ji je uspelo prilesti dovolj visoko, da lahko zdaj arogantnim liberalnim elitam velikih mest pokaže, kako je Amerika mogočna samo zaradi povprečnega Joea z ameriškega obrobja. Morebiti, tega ne vemo, je tudi njen način govora del te strategije. Nekateri Američani bi na vodilna mesta pač raje izvolili nekoga, s komer bi lahko šli na pivo, ne pa nekoga, ki bi jih intelektualno prekašal. Zato je pred štirimi letu tudi zmagal George Bush.

Denar namenjen za oblačila bi lahko šel za oglase v ključnih državah te maratonske predsedniške tekme. McCain, ki za svojim tekmecem zaostaja za nekaj odstotkov, bi vsekakor moral povečati svojo prisotnost na najpomembnejših bojiščih. Po drugi strani pa je Palinova in način na katerega je predstavljena, eden izmed najpomembnejših elementov njegove strategije. Denar torej vsekakor ni bil vržen proč, čeprav bi se dalo trditi, da bi bilo možno njeno podobo oblikovati za manj $.