Na primer poljski zunanji minister Radoslav Sikorski. V Washingtonu je imel 19. novembra pri Atlantskem svetu svoj nagovor. Vmes se je dotaknil tudi tega, kar sam imenuje za Medvedjevo doktrino.

Ruski predsednik je formuliral svojo doktrino takole: Rusija bo branila svoje državljane in infrastrukturne projekte izven svojega teritorija, če je potrebno, s silo. Takšno opravičilo je bilo podano v primeru Gruzije. To ni nekaj novega. Ko je iskala razlog za invazijo na Poljsko leta 1939, je Moskva trdila, da mora zaščititi nepoljske prebivalce vzhodne Poljske. V osemnajstem stoletju je Rusija napadla Poljsko s pretvezo, da rešuje verske manjšine.

Da se spominja ne le dogodkov izpred več kot pol stoletja, pač pa celo tistih izpred več stoletij, pove nekaj ne le o zunanjem ministru, pač pa o tem, kako cele države gledajo na svoje interese in kako pojmujejo svoje sosede. Nič novega, tudi Slovenci smo zasužnjeni s sovraštvom do svojih sosedov in marsikateri med nami, ki bi moral biti vzor iskrenosti in poštenosti, kot novinar ali politik na debelo natolcuje, samo da bi Slovenijo v vsakem primeru prikazal za žrtev.

Tako to tudi deluje v primeru Poljske, ki pač pozablja, da so nekoč poljski vojaki plenili po ulicah Moskve. Ampak tega je zdaj že dolgo. Poljska je na sploh problem, ker se vidi ogroženo ne samo od Rusije, pač pa tudi od Nemčije in zato išče novega gospodarja na oni strani Atlantika, misleč, da je temu v resnici kaj za njeno dobrobit, medtem pa jo ta izkorišča za svoje vojaške pustolovščine. Zunanji minister se je v svojem nagovoru pohvalil, da je Poljska skozi čas v Irak prispevala okoli 15000 vojakov, ki so se borili ob boku Američanom. Kaj je njegova država dobila v zameno, ni povedal. Verjetno si misli, da bodo Američani vsi  veseli pritekli v obrambo Poljske, če bo prišlo do kakšnega konflikta. Se pač niso ničesar naučili na primeru Gruzije.

Zgodovina na žalost še preveč vpliva na odločitve v sedanjosti in države sklepajo o dejanjih svojih sosed ne glede na to, kdo je tam trenutno na oblasti in v kakšnih razmerah vlada, ampak pogosto glede na to, kako so te države ravnale v preteklosti, pa četudi je govora o dogodkih izpred stoletij. Zato se tudi govori o ruskem imperiju in Sovjetski Zvezi in se vse skupaj povezuje z novo Rusijo, ki je pač postavljena na povsem drugačnih temeljih, dasi ima resnično svoje interese, ki presegajo njene meje.