Hej, se še kdo sprašuje zakaj za vraga je tako malo novic o Islandiji in Grčiji? OK, o Grčiji se poroča kolikor se poroča, ampak kakšnih poglobljenih analiz ni.  V glavnem so to poročila, ki jih dobivamo preko nekakšne svetovne medijske centrale, torej glavnih televizijskih programov in tiskovnih agencij, ne pa neposredno iz Grčije. Niti ne gre tukaj za poskus razumeti vse te množice, ki iz dneva v dan nasilno protestirajo na ulicah.

Po drugi strani Islandija iz dneva v dan izgublja in se potaplja tam sredi morja, pa ni nikomur mar. Gre za grozljiv primer, kaj se lahko zgodi tudi nam, če ne bomo previdni. Za naslednjo leto ji napovedujejo 10% zmanjšanje BDP-ja. Dejansko gre za podoben propad, kot je bil tisti ob koncu Sovjetske Zveze. Zanimivo, da si nihče ne drzne povleči primerjav.

Moj odgovor je takšen: gre za dva primera zloma kapitalizma, o katerih mediji raje ne poročajo, saj se lahko kmalu zgodi, da se bo vse skupaj preselilo tudi na naše ulice. Človek celo razume Pahorja, ko govori o nevarnosti socialnih nemirov v prihodnjem letu. Medtem ko bi eni radi še bolj zategovali pasove, se širi radikalizem. Ljudje so nezadovoljni, mnogim grozi, da bodo izgubili zaposlitev, ob vsem tem vidijo, kako nekateri drugi živijo na visoki nogi. Leta krčenja delavskih pravic in norega potrošništva so na dan naplavila hudo moralno in gospodarsko krizo, ki jo bodo hoteli izkoristiti mnogi, med njimi tudi anarhisti, ki so zdaj v Grčiji v prvih bojnih črtah. Ne gre si delati iluzij, naš svet je bolan in nasilje ni izključeno. Elite, ki bi morale vse to preprečiti pa so na žalost zaslepljene, saj so produkt šolstva in medijev, ki jim je celo življenje v glave vcepljalo pravljice o samorealizaciji, o tem, da so nekaj več, da morajo biti nekaj več, če nočejo pristati med navadnim ljudstvom, ki so po definiciji navadne zgube. V to elito lahko štejemo tudi številne novinarje, zato je edino sredstvo, da se človek dokoplje do več novic edino še splet. In prav internet postaja sredstvo za širjenje revolucionarnih idej in se ga da izkoristiti za organizacijo protestov.

Kakorkoli, v naslednjem letu si zaradi gospodarske krize lahko obetamo še več nasilnih protestov, pri čemer bodo vodilno vlogo prevzele vse tiste skupine, ki si že kar nekaj časa prizadevajo za uničenje kapitalizma. Ne samo, da je spet leto 1929, tudi leto 1917 je vedno bolj.