Lani sem za Blogorolo napisal Burno leto 2008, pa se bom letos držal tradicije, čeprav mi je že takoj jasno, da je v teh časih marsikaj nejasno.

Leto 2008 nam je prineslo globalne spremembe v razmerjih moči, pa tudi že dolgo pričakovani gospodarski zlom. Ni pa nam prineslo temeljnih sprememb v strukturah moči, niti ne drugačnega načina razmišljanja pri tistih, ki nas vodijo. Res, mnogo več se zdaj govori o povečani vlogi države v gospodarstvu, pa da smo pustili prosti trg brez nujne regulacije in da nam je zniževanje davkov prineslo vedno večje razslojevanje, pri tem pa propadanje infrastrukture in socialna trenja, ter neverjetno zadolževanje. A po drugi strani se politične elite obnašajo tako kot prej, kar še posebej dobro lahko vidimo v primeru ZDA.

Barack Obama bi naj prinesel upanje, a leto 2009 bo pokazalo, kako zelo naivna so bila ta pričakovanja. Res, obetati si gre novega New deala, ki bo deloma uspeval, deloma ne. Ni pričakovati, da bi prihajajoča gospodarska kriza trajala le eno leto. Prej kakšno desetletje, polno notranjih nemirov in velikih infrastrukturnih projektov. Če bo do delnih sprememb prišlo v ameriški notranji politiki, pa bo Afganistan postal nadomestek za vojno v Iraku in ameriški denar in sredstva bodo še naprej izginjala v vreči brez dna, kar bo še slabšalo gospodarske razmere v največjem gospodarstvu sveta. Vojna proti terorizmu se bo nadaljevala, še vedno ni izključeno posredovanje proti Iranu. V Obamovi administraciji bo sedelo kar nekaj zelo srboritih oseb.

Pretresov bo veliko, nihče ne bo ostal neprizadet. Niti Rusija, ki bo doživela ogromni izpad prihodkov zaradi nižanja cen nafte, niti Kitajska, ki bo v prihodnje prodala mnogo manj, kot doslej, morebiti pa se bo morala soočiti tudi s protekcionizmom zahodnih držav, ki bodo pod pritiskom množic začele omejevati uvoz.

Prihodnje leto nam bo prineslo revolucionarno trenje, socialne nemire, množice na ulicah, razbijanje trgovin in zažiganje avtomobilov. Grčijo s konca leta 2008 torej, samo da preslikano v večje prestolnice zahodnega sveta, pa tudi Rusija se temu ne bo izognila. Pričakovati je celo val stavk v Sloveniji. Zgodi se nam lahko, da bodo v nekaterih državah potrebne vojaške sile, da bodo ustavile jezo delavstva. Vendar pa, situacija verjetno ne bo takšna, da bi kje prišlo do zloma oblasti in politično gospodarski sistem se bo ohranil. Je pa zelo verjeten porast skrajno nacionalističnih in rasističnih skupin ter verskih trenj. Tudi pri nas.

Borut Pahor bo vzdržal, bomo pa še veliko govorili o Patriji. Če bo Janez Janša direktno obtožen, bo novi vodja desnice postal Virant, ki se je že postavil na pravo mesto, da desnico prestreže po morebitni izgubi svojega voditelja. Levica, sploh to, kar imenujemo za politično levico, ne pa delavstvo, se bo tako zelo bala izgube oblasti in nemirov, da bo vztrajala pri Pahorju. Ni ga namreč, ki bi si upal prevzeti odgovornost v težkih časih. Lahko pa, da se bo predsednik vlade odločil še za kakšno potezo, s katero bo razjezil svoje kolege, pri čemer je potrebno biti zelo pazljiv pri ocenjevanju njegove motivacije.

V naslednjem letu, sploh na začetku, se še marsikdo ne bo zavedal realnosti, in trgovine bodo polne kot vedno, zapravljanja pa bo tudi veliko. Nekateri se bodo norčevali, da je svetovna gospodarska kriza le maslo senzacionalističnih medijev. Potem bo počilo. Na tisoče ljudi bo izgubilo zaposlitve, povsod bo govora o zategovanju pasov, potrebno bo varčevati in vsak bo to občutil na lastnem žepu. Javni sektor se bo moral odreči povišanju plač in moj občutek je, da ljudje tega ne bodo sprejeli povsem mirno.

Leto 2009 bo katastrofalno, verjetno eno najslabših od konca druge svetovne vojne in za Slovence podobno pretresljivo kot leto 1991.