Prej včasih so tajne službe, če niso imele pametnejšega dela, verjetno preverjale kaj si je določena oseba sposojala v knjižnici, s kom se je družila, kaj je govorila naokoli, preden so lahko ustvarili njen profil. Dandanes je to mnogo lažje. Ljudje prostovoljno s celim svetom delimo na tone informacij o sebi in našega profila tako res ni pretirano težko narediti. Na nek način smo v zadnjih letih postali izredno odprti. Pretirano.

Se še kdo spomni Echelona, skozi katerega bi naj šli vsi telefonski pogovori, da bi jih potem lahko preverjali Američani in tako lovili teroriste, kriminalce, vohune, mogoče pa samo preverjali kaj počnejo navadni državljani? No, gotovo ne bi bili zadovoljni, če bi se res izkazalo, da vam nekdo prisluškuje. Ali pa bi vam bilo vseeno? Živimo v svetu, v katerem se varnostne kamere množijo kot gobe po dežju, v katerem je neka nova moda, da se lahko skozi ogromna okna vidi naravnost na delovna mesta in v svetu, kjer je možnost, da nekoga zasledujete na podlagi mobilnega telefona le še en zabaven dodatek. Pred leti, ko se je že vedelo, da je to seveda možno, je bil to vzrok za vsaj malo tesnobe. Prvega čečenskega uporniškega predsednika so Rusi ubili potem, ko je ta nespametno uporabil svoj telefon, pa so ga potem hitro odkrili in celotno območje bombardirali. No, zdaj so očitno drugi časi.

Le kaj se je zgodilo, da smo postali tako odprti? Zakaj vsi drvijo na facebook in si tam nabirajo prijatelje in večkrat izdajajo svoje skrivnosti, katere bi jim lahko v prihodnosti še kako škodovale, sploh če bodo naleteli na kakšnega tečnega delodajalca. No, saj to ni samo stvar facebooka, tudi blogi so takšni, pa forumi. Vendar se je zgodilo nekaj nenavadnega. Prej včasih so prevladovala izmišljena imena, ljudje so se skrivali za anonimnostjo, na facebooku pa imajo vsi imena in priimke. Strah ljudi več ni. Pa so tudi bolj naivni.

Vedno se je potrebno vprašati, zakaj so stvari takšne kot so in zakaj se v določenem času uveljavljajo določene socialne mreže. Seveda, vse je velik posel, pa to niti ni tisto najbolj nevarno. Navsezadnje je vseeno, če nekdo služi, medtem ko se mi zabavamo. Bolj pomembno je, da lahko nekje nekdo z lahkoto ustvarja naše profile, po katerih nas bo kasneje sodil. Lahko, da nam bo kaj prodajal, lahko pa da ima malo bolj zlovešče namene. Le zamislite si, če se situacija malo spremeni, na oblast pridejo ljudje, ki jim svoboda izražanja in demokracija nista ravno po volji, s kakšno lahkoto bodo izvedeli vse o vas. Ta velika podjetja, ki se ukvarjajo s spletnimi storitvami, bodo za dobiček takoj prodala vaše najbolj skrivne misli.

Potrebna je torej previdnost.  Preveč stvari je že preprosto vidnih za vsakega, ki ima pet minut časa.

Priporočeno branje:Facebook And The Death of Mystery