Razmišljam o nakupu novega avtomobila. Enkrat v jeseni. Toda, če mi bodo kot javnemu uslužbencu znižali plačo za 10%, bom prej pripravljen potrpeti s starim prevoznim sredstvom (ki niti moje ni). Povrhu bom dobro premislil, ali se mi hrane za malico bolj ne splača nositi od doma, kot kupovati v bližnji pekarni ali si celo naročati pice.

Posledica tega bo, da bo en prodan en avto manj, da ne govorim o tem, koliko manj prodane bo hrane. Hja, bi rekli nekateri, jesti nekaj moraš. No, ampak vedno več si pridelamo doma, torej v resnici niti ne potrebujem toliko, mar ne? Če zdaj moj premislek pomnožimo s celotnim javnim sektorjem pridemo do tega, da bo varčevanje pomenilo še manjšo potrošnjo in še večje odpuščanje v gospodarstvu. Kdo pa bo sploh kupoval, če ne bo imel denarja?

Mogoče bi bilo potrebno manj varčevati in se za nekaj časa sprijazniti z obsežnim proračunskim primankljajem. Samo razmišljam.