V soboto je največja opozicijska stranka izvolila novo vodstvo. Predsednik SDS-a bo zopet Janez Janša, na kongresu pa je bil izvoljen tudi 18-članski izvršilni odbor, prav tako pa je bil sprejet prenovljen program in statut stranke. Ni kaj, SDS se pripravlja na nov naskok na oblast.

V govoru je potem Janez Janša napovedal drugo slovensko republiko, kar je v bistvu le program za prevzemanje oblasti, seznam obljub, kaj bo stranka storila, ko se bo enkrat zopet znašla za krmilom. Zanimivo, iz njegovih besed je razbrati, da SDS dejansko ni kakšna konservativna ali celo libertarna alternativa, pač pa še več enakega, torej  mešanica med socializmom in liberalizmom. Ne verjamete? Poglejte:

Odgovorno socialno tržno gospodarstvo je pravi odgovor tako na okoljsko kot na svetovno finančno krizo. Gospodarstvo temelji na trgu, kjer ljudje, kupci, odločajo, kaj je dobro in kaj ne. Podjetniki pa,  kam se splača vlagati in kam ne. Socialne politike vzpostavljajo solidarnost med tistimi, ki so v tem uspešni in tistimi, ki so imeli pri svojih odločitvah smolo. Odgovorno tržno gospodarstvo pa pomeni, da svoboda izbire, ki jo trg prinaša, ni cilj, ampak sredstvo. Sredstvo za boljše življenje ljudi in sredstvo za to, da ohranimo zdravo okolje in poskrbimo za druga živa bitja na planetu. O svobodi posameznika ne sme biti nobenih dilem, doseči pa moramo družben dogovor ravnotežju med svobodo ter solidarnostjo med ljudmi in skrbjo za naravo.

Sicer pa k desetim točkam, k desetim vsebinskim dopolnitvam ustave. Prva je reforma sodstva. Spomnimo se, da te za časa njegove vladavine očitno ni bilo, sicer zdaj tega ne bi predlagal. ‘ Danes imamo namreč največ sodnikov na prebivalca v Evropi in hkrati največ sodnih zaostankov,’ pravi, toda vprašanje je, če je to posledica  slabega dela sodnikov in celotne administracije, ali pa prej slabe zakonodaje, ki se prepogosto spreminja.  Pravi tudi, da ‘ni problematično kar celotno sodstvo in vsi sodniki, toda v sistemu so močni centri, ki preprečujejo vsaj približno učinkovit pregon organiziranega gospodarskega kriminala.’ Bilo bi lepo videti kakšne dokaze za to trditev.

Druga točka je referendumska, kjer se kaže predvsem zamera zaradi izbrisanih in zaradi odvetniških tarif. In če ni nekje v ozadju še večinski volilni sistem?

Poleg tega lahko pičla večina ustavnih sodnikov na predlog oblastnikov prepove izvedbo kateregakoli referenduma, kar je v temeljnem nasprotju z  duhom ustave.  Potrebna je ustavna sprememba, ki bo določila, da brez referenduma ni mogoče spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z njim. Potrebna je ustavna sprememba, ki bo zaščitila ustavo pred možnostjo oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča.

Pod četrto točko je navedeno lažje metanje vlade. ‘Država mora dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev. Izogniti se je treba situacijam, ko vlada preneha biti del rešitve in postane del problema.’ Kakšna je ta enostavnejša možnost? Referendum? Upajmo da ne, sicer  se bodo vlade v prihodnje bale povleči kakršnokoli bolečo potezo, ki bi dolgoročno koristila državi, saj ji bo podpora padla in jih bo mogoče takoj vreči z oblasti. Ampak recimo, da Janez Janša misli na kaj drugega.

Pod peto in šesto točko so pokrajine. Gre se strinjati, da je potrebno politiko prisiliti, da to zadevo že enkrat reši. ‘Če Državni zbor v roku enega leta ne sprejme zakona o pokrajinah in drugih potrebnih zakonov, se zbor razpusti in se razpišejo predčasne volitve.’ Ampak to spada med zaveze političnih strank svojim volivcem. Je pa tukaj v šesti točki navedena zamisel, ki je zelo všečna, torej da se Državni svet preoblikuje v Svet pokrajin. Bil bi že čas, da se Državni svet preoblikuje in dobi dobro definirane pristojnosti.

V sedmi točki je obvezna srednja šola, pa  seveda večja možnost za ustanavljanje vseh vrst izobraževalnih ustanov. Oboje je za podpret, seveda skupaj z manjšimi popravki v šolstvu, ki bodo uvedli vsaj nekaj reda v mnogokrat anarhijo odnosov med učenci in učitelji. Za zdaj  nekaj večjih igralcev na vse načine meče polena pod noge tistim, ki bi radi ustanovili nove izobraževalne centre. Tukaj je v igri veliko denarja in vpliva.

Osma točka ga bo stala zmage na volitvah:

Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav se 63. člen ustave, ki postavlja izven ustavnega reda vsako vzpodbujanje k neenakopravnosti, nasilju in vojni, dopolni s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov.

Le zakaj se zaletavajo v to temo, če pa ne morejo zmagati? Samomorilsko početje.

V deveti točki je zopet uravnoteženje medijev. Prepovejo se naj  monopoli, pravi. Toda kako? Zopet se nam torej obeta aktivno poseganje države na to področje in spreminjanje medijske krajine v korist zmagovalcev na volitvah. Tega smo imeli priložnost videti že dovolj. A recimo, da je to del slovenskega pogleda na funkcijo medijev in da se moramo pač sprijazniti s tem, da so le ti le trobila svojih lastnikov, ne pa odgovorni kritiki vsega slabega, ne glede na to, od kod to slabo prihaja.

Za Janševo drugo republiko seveda ni kakšnih posebnih možnosti, saj se bo moral potruditi, da bo spet prišel na oblast, kaj šele, da bi si lahko zagotovil dvotretjinsko večino v parlamentu. Vse skupaj je samo del predvolilne kampanje, ki se začenja že zdaj, leta pred samimi volitvami. Bolj se bodo zaostrovali odnosi v koaliciji in bližje bomo novim volitvam, bolj bo glasna tudi opozicija, saj bo nagovarjala volilno telo, naj nameni svoj glas alternativi.

In na koncu še malo heca ( s tem lahko prepriča ravno 30% volivcev in tam potem tudi ostane):

Na voljo bosta verjetno samo dve poti. Ena demokratična, institucionalna, ki bo preko ustavnih sprememb in potrebnih reform vodila k odpravi družbenega in gospodarskega zastoja. In druga, skrajno populistična, razdiralna, lahko bi rekli nacionalsocialitična, ki bo vodila v kaos, izolacijo in tragično ponavljanje preteklosti. Prvo manifestacijo v to smer smo lahko ob udeležbi številnih oblastnih politikov videli na ljubljanskih ulicah 27. aprila letos.