Po volitvah v Evropski parlament smo dobili ogromno samozvanih zmagovalcev, a če bi pogledali tako na splošno, so največji poraženec skupne evropske institucije, pa sama ideja evropskega povezovanja na neki demokratični osnovi. Udeležba pada kljub večanju pristojnosti Evropskega parlamenta, ljudje pa so skoraj povsod apatični. V Sloveniji še bolj kot kje drugod.

Tako je pričakovati, da bodo politične elite še lažje uveljavljale svoje interese in da bomo prej ko slej tudi dobili evropsko ustavo in novo pogodbo, ne da bi pri tem kaj veliko spraševali Evropejce. Slovencev, to je jasno, ne bo nihče nič vprašal, saj jih takšne teme, kot kakšna bo njihova prihodnost v EU, sploh ne zanimajo. Pri tem skrbi, da niti poštenih evroskeptikov ni veliko, pač pa ljudem preprosto ni mar, saj si mislijo, da gre samo za podeljevanje visokih plač.

Kakšna je torej prihodnost? Bodo ljudje vedno bolj živeli v utvari, da so nacionalne vlade in parlamenti mesta, kjer se odloča o njihovih življenjih, medtem ko se bodo prave odločitve sprejemale daleč proč od njihovih oči? Na nek način je že tako in v tem globaliziranem svetu so države same zase vedno manj zmožne odločati o svoji prihodnosti, razen če že niso velikosti ZDA ali Kitajske. Za evropske interese lahko pač skrbi samo močna Unija, medtem ko so tudi največje države članice na globalnem parketu le še palčki. Mogoče Britanci in Francozi mislijo drugače, a temu je pač tako in prej kot se s tem sprijaznijo, bolje.

Majhne države imajo seveda še toliko manj moči; slovenska vlada je na primer skoraj povsem odvisna od dogodkov v soseščini in ima le malo možnosti, da radikalno spremeni smer gospodarstva. Tudi zato se trenutna slovenska vlada zdi tako nebogljena. Pač nima na sredstev milijard, kot jih ima ameriška, da bi jih metala v sistem in tudi denarja ne more več tiskati. S časom bo izgubila še več svoje moči.

Po eni strani politične elite potrebujejo visoko udeležbo na volitvah, saj iz tega črpajo svojo legitimnost. Toda jasno je tudi, da sistem za svoje delovanje potrebuje določeno apatičnost, saj je na tak način možno sistem spreminjati v skladu s svojimi interesi. Bati se je, da bodo volitve kmalu le še stvar zagretih strankarskih pripadnikov in tistih, ki jih bo mogoče na volišča spraviti s premišljeno kampanjo. Večina bo postala nepomembna, pa tudi nenevarna, saj razen površnih kritik ne bo sposobna prave akcije, da bi karkoli spremenila. Za Evropsko Unijo kot tako to niti ni tako nevarno, prej je v nevarnosti demokracija, saj te vladavine ljudstva ne more biti brez izobraženega in aktivnega ljudstva.