Še en lažnivec več?
By Jin on Jul 22, 2009 in Notranja politika
Kot poroča Dnevnik:
Poslanec največje opozicijske stranke SDS Marjan Bezjak je lažno predstavil podatke o svoji izobrazbi, smo ugotovili minule dni. Ugotovitve sledijo škandalu z opravljanjem izpita iz tujega jezika, v katerega se je zapletel prav tako poslanec SDS Branko Marinič.
Kaj je to zadnje čase? Politiki in gospodarstveniki padajo od milosti in človek se ne more odločiti, kaj je bolj nenavadno: da je slovenska politična elita tako zelo gnila, ali da se o tem tako na veliko govori. Zgovornost medijev namreč kaže na hude spopade med političnimi opcijami, pa tudi znotraj večjih koalicij. Ne gre namreč verjeti, da so večji mediji posebej zainteresirani za resnico. Ob vseh svojih zakulisnih povezavah že ne.
Slovenija ne potrebuje le nove politične stranke, potrebuje že pravo množično gibanje, ki bo odstranilo gnile elite in jih nadomestilo z novo generacijo bolj poštenih voditeljev. Ampak to so potem samo sanje. Soočiti se moramo z resnico. Kot piše Jani Sever na Vesti:
Eden od poslancev je na izpit poslal kar nekoga drugega. Drugi se je kar zlagal o svojem celotnem študiju. Direktor, ki je pripeljal firmo v težave, dobiva 10,000 evrov mesečno in toži, ker jih hoče dobiti 300.000. Interpol pa je zaposlil policista, ki je založil Interpolove depeše o najodmevnejšem primeru desetletja.
Dodajmo k temu, da so policistu, ki je preprečil tragedijo, obljubili nekaj sto evrov, po vrhu pa še odlikovanje, s katerim si bo težko kaj začel. Komu na višjem položaju bi bržkone za veliko manj dodelili veliko več. Ni kaj, sistem deluje za tiste, ki so pri koritu. Za ostale veljajo drugačna pravila.
He, he,

pa je desnica dobila bumerang v glavo, ker se je toliko trudila pri diskreditaciji Golobiča!
Rado | Jul 22, 2009 | Reply
Prej bi rekel, da so se zdaj zaceli aktivno obmetavat po nacelu quid pro quo. Dejstvo je, da imamo politicni sistem brez osebne odgovornosti - partije odlocajo, volivci pa ne moremo niti glasovati “ne!”, ker te opcije pac ni.
Lukc | Jul 22, 2009 | Reply
quid pro quo,
je (po moje) nekaj drugega. Namreč, če eden drugega zaradi podobnih interesov ščitita.
Tu pa gre za medsebojno dikreditacijo.
Rado | Jul 24, 2009 | Reply
Saj, naj se le napadajo med seboj in naj jim nič ne bo sveto. Če pomislim, kako enostavno je političnim strankam z vsemi njihovimi gospodarskimi in medijskimi povezavami zablokirati poročanje o njihovih grehih, mi postane kar slabo. Vse kar je potrebno, je da se pomembnejši politični igralci odločijo, da se na nekaterih področjih ne bodo napadali, pa ne bomo nikoli izvedeli za marsikaj, kar počnejo na naš račun.
Tukaj se vidi, da v stabilnem sistemu ljudje le težko vidijo, kaj se v resnici godi, ko pa pride do nestabilnosti, krize, spopadov med elitami in začne leteti perje, potem se šele vidi prava podobo sistema.
Jin | Jul 25, 2009 | Reply