Vlada bi ogromno proračunsko luknjo krpala na vsak možen način, a kaj, ko ob vsakem predlogu naleti na jezo javnosti. Križanič bi bolj obdavčil bogate. Na nogah so ekonomisti, ki trdijo, da bi to samo še poslabšalo razmere v gospodarstvu, odgnalo najbolj uspešne in na koncu prineslo še manj denarja. Vlada bi nižala plače v javnem sektorju. Na nogah je ves javni sektor, ki dejansko lahko zablokira delovanje države. Zahtevajo, da se jim neha metati pesek v oči in se jim plača, kar jim pripada.

In kaj naj vlada v takšnih razmerah stori? Že pri vsaki napovedi ukrepov naleti na ostro nasprotovanje. Ljudje so jezni, besni, hočejo denar, hočejo zaposlitve, hočejo nižje davke, hočejo bolj učinkovito državo. Po drugi strani denarja ni za vse. Dolgovi se kopičijo in prej ali slej jih bo potrebno odplačati. Če bo vlada popustila vsem, bo prav tem ljudem, ki si bodo mislili, da so dosegli veliko zmago, naredila medvedjo uslugo, saj bodo na dolgi rok morali plačati visoko ceno za svojo nepopustljivost.

Vlada mora prevzeti odgovornost in zamrzniti plače v javnem sektorju, znižati proračunske odhodke in bolj obdavčiti najbogatejše. To mora storiti tudi če to pomeni poraz na naslednjih volitvah. Navsezadnje bi naj vladali v dobro ljudstva, ne pa zato, da bi bili po naslednjih volitvah znova pri koritu. In če se ljudstvo moti in zahteva nekaj, kar je na dolgi rok nevzdržno, se je treba upreti skušnjavi plavanja s tokom, ampak zavzeti odločno držo v korist Slovenije in njenih državljanov.