Kdo so oni? Oni so tisti z drugačnim okusom, tisti, ki jim je všeč oddaja Na zdravje, ki imajo radi prenose maš po nedeljah, ki si včasih radi ogledajo kakšen dokumentarec o zločinih komunizma. Tisti drugi vedno obstajajo. Problem nastane, ko se jih skuša utišati, jim odvzeti možnost, da gledajo in poslušajo, kar si želijo.

Berem, da ima RTV Slovenija 2000 zaposlenih. Po resnici povedano, pojma nimam, kaj toliko ljudi počne. Pametnega programa ravno ni, vsaj ne da bi jaz opazil. Kvalitetni drobci so že, nekatere oddaje ali prenosi zadovoljijo določen del slovenskega prebivalstva in to je seveda dobro, jasno pa je, da večina nima kaj gledati in se sprašuje, za kaj za vraga morajo plačevati naročnino za nekaj, česar sploh ne gledajo. Stvari je potrebno popraviti in kakršno je stanje v naši ljubi Sloveniji, obsežne reforme ne bo brez povečanja sredstev za državno ali javno televizijo (definicija se bo sčasoma gotovo spreminjala). Kar bržkone pomeni višjo naročnino in nič krčenja delovne sile. Pa če ta dela kaj ali ne.

In ker že živimo v Sloveniji, razdeljeni že od pamtiveka, bo RTV Slovenija poligon za obračunavanje z njimi. Zdaj, oni so lahko ali ‘domobranska zalega’ ali ‘hudobni komunajzari’, važno je le, da se jih utiša, da se uniči vsak program, ki bi bil všeč njim, ni pa všeč nam. Zakaj sem zgoraj omenjal Na zdravje. Zato ker gre za dokaj kvalitetno oddajo, seveda, če človek posluša takšno glasbo in mu je nekaj do te tradicije. Drugače je vse ‘goveja muzika’, ki ne spada v civiliziran svet ampak nekam na podeželje. Oprostite, s takšnim načinom razmišljanja se ne morem strinjati. To je način delitev na naše in vaše, način izločanja vseh, ki niso ravno na predpisani liniji. Tako razmišljajo ovce, ne svobodni ljudje.

Kar potrebujemo, je program, ki bo zadovoljeval več okusov. Ni seveda potrebno ljudi posiljevati s telenovelami, domačimi ali tujimi, tudi ni potrebno tekmovati s komercialnimi televizijami, kdo bo bolj primitiven, tračarski in rumen. Vse to komercialne televizije lahko naredijo same. Kar je potrebno, je pokrivanje tistih področij, ki se jih drugi ne dotaknejo, pa so pomembna za večje dele prebivalstva. Sem spadajo dobro pripravljena poročila o dogajanju v svetu, dokumentarci, debate, oddaje o vseh zvrsteh glasbe, verski program, pa ne samo katoliški, kvaliteten otroški program, oddaje za varstvo potrošnikov, filmi, ki so dobri, pa jih ni na komercialnih televizijah, potopisne oddaje o Sloveniji in svetu. Sem spada vse, kar odpira duha in bo prevetrilo zatohlost slovenske province, to zapiranje vase in odganjanje vsega tujega, bodisi da gre resnično za tujce, ali pa za ljudi znotraj države same, ki imajo drugačen okus.

Vse to so seveda samo moje sanje o Sloveniji kot napredni državi polni raznolikosti, kjer lahko izobražen, uspešen, razgledan človek v petek gleda Na zdravje, v nedeljo gre v opero, med tednom prebere tako Družino kot Dnevnik, novice pobira s spleta, obiskuje kmečke turizme in se namaka v slovenskem morju, ima na polici doma tako Sveto Pismo, Koran, Gospodarja Prstanov, zbirko Cankarja in Tavčarja, pa pri tem ne žali nikogar, pač pa sprejema in se bogati na različnosti, ki jo nudi svet.