Ali lahko mislimo zunaj sistema?
By Jin on Sep 28, 2009 in Razmišljanja
Orlando Figes v Dnevnikovem Objektivu:
Obstaja zgodovinska debata, kakšna je bila narava upora, opozicije in disidentstva v Sovjetski Zvezi. Nekateri trdijo, da ni nič od tega obstajalo, ker ni bilo mogoče misliti zunaj sistema.
Jaz pa se vprašam, ali je zdaj, v tem kapitalističnem sistemu, možno misliti zunaj sistema? Je mogoče ustvarjati polje idej, alternativ, ali pa smo vsi skupaj le sužnji sistema in ga samo prilagajamo malo sem, malo tja, nesposobni videti povsem drugačne svetove? Se sistem zruši šele tedaj, ko se zlomi zaradi svojih notranjih napak, ali ga je mogoče zlomiti z zavestnim uporom? Je mogoče kapitalistični red zamenjati z nečim povsem novim samo na podlagi odločitve najprej avantgarde, potem pa širših množic, ali pa mora umreti naravne smrti, da bi se potem na njegovih ruševinah pojavilo nekaj novega?
Če ostanemo pri zgornji debati: mar je komunizem v vzhodni Evropi padel zaradi dela ljudi, kot so Walesa, ali zato, ker so bile trgovine prazne in se je sistem preprosto rušil, zaradi česar ni bilo druge izbire, kot radikalne spremembe?
Sistem se je zrušil samo zaradi dostopnosti informacij, pogleda drugod po svetu, primerjava življenja po drugih državah. V sedanjem obdobju bo šlo pa vse še hitreje, kar pa je zasluga interneta in vseh drugih mogočih povezav. Vse pa lahko zadržuješ nekaj časa z policijo, vojsko, stahovlado, ampak samo nekaj časa
marjon | Sep 28, 2009 | Reply
Heh, tukaj se mi v glavi vrti slika zbranih Rusov, kako v temni sobi sredi mrzle Moskve prebirajo pravkar pretipkano zahodno literaturo in ob vodki razpravljajo o najnovejših idejah.
Ampak po drugi strani: nekako imam občutek, da ljudje primarno ne želijo svobode, ampak ugodje in se sistem zruši šele, ko ni več sposoben zagotavljati slednjega.
Jin | Sep 28, 2009 | Reply