2. oktober nam je postregel s tragedijo na slovenskih cestah, s tem pa prinesel debato o pravičnih kaznih, o delovanju in nedelovanju sodstva in policije, o načinih boja proti brezobzirnim voznikom in zgodilo se je, da je marsikateri posameznik, ki je pripravljen nadirati policiste, če ga ti ustavijo zaradi prekoračitve hitrosti ali kakšnega drugega prometnega prekrška, prav pozival k linču 46 letnega vinjenega voznika, ki je vozil v napačno smer in ubil tri mlade ljudi.

Še enkrat več je realnost nekaj drugega kot podoba, ki si jo nekateri ustvarijo na podlagi poročanja medijev. V zadnjem letu se je število nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo za 10%, nam je znala povedati notranja ministrica Katarina Kresal, kar kaže na uspešen boj s to problematiko. Gotovo, dokler se zgodi ena nesreča s smrtnim izidom ali kdo postane invalid, ne moremo govoriti o popolnem uspehu, a tega tako ali tako ne bomo nikoli dosegli. Kar pa lahko dosežemo, je veliko zmanjšanje števila nesreč.

Kljub temu uspehu, pa je vtis povsem drugačen. Tako sem v preteklih dneh moral poslušati o tem, da je nekaj narobe s Slovenci, saj da se pobijamo na cestah, medtem ko da drugod tega ni (?), pa o tem, kakšna bi bila pravična kazen za voznika, ki ubije nedolžne ljudi (po večini smrt na najbolj grozovite načine), na koncu pa še o tem, da je za vse kriva država. Da, politiki so odgovorni za to, da so posamezniki v tej naši lepi domovini neodgovorni. Sodstvo in policija sta kriva, da se jih zelo malo drži predpisov, ki veljajo za nujno zlo, ne pa kot napotilo k varni vožnji. Po domače, policist je kriv tako za nesrečo, ki se zgodi zaradi alkoholiziranosti in prehitre vožnje, kot je kriv tudi, če na koga nameri z radarjem in mu predpiše globo. Kriv je, če ni na pravem mestu in kriv je, če je na pravem. Narobe svet.

Prišel sem do grdega spoznanja, da ljudje po večini ne vedo, kaj bi pravzaprav radi in morajo zaradi tega namesto njih odločiti zakonodajalci (ki znajo tudi biti tesla posebne vrste, ampak pustimo to). Če večina ljudi v tej državi misli, da lahko na avtocesti vozi več kot 130 km/h, jih je pač potrebno na grd način podučiti, da temu ni tako. Pa tudi, če je potrebno postaviti na stotine dodatnih radarjev. Če si nekateri mislijo, da so požrli vso pamet sveta in da znajo vozit bolje kot drugi in se potem jezijo na počasneže, ki si drznejo po cesti z omejitvijo 90 km/h voziti 85 km/h in v naselju 45 km/h, jih je potrebno kaznovati in to tolikokrat, da bodo prišli k pameti. Še več, ljudje si v teh časih malo preveč dovolijo in kaznovati bi jih bilo treba tudi zavoljo predolgih jezikov in laži, ki si jih upajo izustiti vsakokrat, ko jih doseže roka pravice. Bomo mar napredovali v družbo, kjer bo vsako polpismeno teslo verbalno, mogoče pa tudi fizično, napadalo policiste in sodnike?

Sem podpornik bolj ostre zakonodaje. V primerih, ko nekdo zaradi alkoholiziranosti ubije nedolžnega človeka, je takšnega krivca treba obravnavati kot morilca in ga temu primerno kaznovati. Tudi če nekdo kar naprej krši predpise in s tem ogroža druge udeležence, mu je treba odvzeti vozilo, kasneje pa poslati v zapor, dokler ne bo dojel svojih napak. Vendar pa je to možno le z več pooblastili sodstvu in policiji, kar pa je spet nekaj,  čemur bodo taisti ljudje, ki zdaj pozivajo k ostrejšemu kaznovanju, nasprotovali. Saj, kazen bi lahko kdaj doletela tudi njih in tega večina pač ne bi podprla.

Spremembe se začnejo pri nas samih in dokler večina Slovencev ne bo spoznala, da se je na cestah treba vesti kot civilizirani ljudje, to se pravi voziti po predpisih, biti razumevajoč in vljuden, paziti na druge voznike, sploh pa pešce, bo edino sredstvo zatiranja neljubega obnašanja ostra zakonodaja. Kar je žalostno. Mar je ljudem res potrebno zagroziti z uničenjem njihovih življenj, da se bodo končno   začeli obnašati razumno?