V Faludži, mestu ki so ga v iraški vojni dvakrat oblegali ameriški vojaki, se zdravniki soočajo s petnajstkrat več deformacijami pri novorojenčkih kot drugod iz s povečanjem števila rakastih obolenj, poroča The Guardian. Mesto je v vojni doživelo veliko uničenja in uporabe spornih orožij, kot na primer belega fosforja. Uporabo belega fosforja so Američani priznali.

Kljub temu, da je nasilja v Iraku manj in tudi, če bo spopadov že jutri povsem konec in se bo država lotila prepotrebne obnove, bodo posledice vojne ostale. Tudi v obliki bolezni. Pri tem ne gre pozabiti, da Irak za vojno trpi že skoraj tri desetletja. Najprej v vojni z Iranom, potem v prvi zalivski vojni, pa obdobje ne miru, ne vojne, ampak hudih gospodarskih sankcij vse do druge zalivske vojne in tako naprej do danes. Čeprav  obdobje gospodarskih sankcij razen napadov ameriških zračnih sil na območjih prepovedi letenja, s katerimi bi naj centralnim oblastem bili preprečeni napadi na šiitske upornike na jugu in kurdske na severu, ni bilo vroča vojna, kot leta 1991 in po letu 2003, pa je vseeno zahtevalo ogromno žrtev. Lahko bi rekli, da se je bila vojna z drugačnimi sredstvi. Gospodarske sankcije, zaradi katerih je po nekaterih poročilih umrlo do milijon ljudi, so bile namenjene slabitvi režima in ga tudi so oslabile do te mere, da država ni bila več sposobna spodobne obrambe. Pri tem gre opomniti, da je tedanja državna sekretarka, ki  se je pred dnevi mudila na obisku v Sloveniji. Madeline Albright na vprašanje, če je vztrajanje pri sankcijah vredno vseh teh žrtev (med njimi tudi okoli pol milijona otrok), odgovorila, da je vredno.

Med žrtvami v Faludži so tako otrok z dvema glavama, otroci z več tumorji, otroci z živčnimi težavami. Velikokrat so te bolezni povsem nepojasnjene. Pri tem se gre zopet spomniti na številne ameriške vojake, ki so po prvi zalivski vojni trpeli za neznano boleznijo. Nekateri so jo pripisovali iraškemu kemičnemu orožju, ki je bilo uničeno med napadi, drugi pa kar uporabi nevarnega ameriškega orožja.  Med drugim je šlo za množično uporabo osiromašenega urana v strelivu ameriškega letalstva, primernega predvsem za uničevanje sovražnikovega oklepa.

Podobna področja povečanega števila tumorjev so tudi v Nadžafu in Basri, kjer je bilo veliko bojev in uporabe modernega orožja, vendar pa nikjer ni bilo tako hudo kot v Faludži, kjer so se sunitski uporniki dvakrat silovito upirali ameriški vojski. Prvič so njihovo obleganje celo vzdržali, drugič so Američani šli do konca.

Ker Irak še vedno trpi posledice bojev, ker je država v zelo slabem stanju in ker se po standardu še dolgo ne bo mogla prištevati med bolj razvite, bodo tudi posledice vojne za zdravje ljudi usodnejše, saj ne bo denarja za prepotrebno napredno medicinsko opremo, niti ne za veliko novih bolnišnic ali za dobre plače zdravnikom.  Faludža je sicer  novo bolnišnico dobila.

Prebivalci Iraka se bodo tako morali boriti še dolgo, ko bo vojne že zdavnaj konec, pri tem pa bodo potrebovali pomoč. Bilo bi  lepo, če bi tisti, ki so jih bila prej polna usta dobrohotnosti do iraškega prebivalstva in so s svojimi vojaškimi silami prispevali k uničenju, pomagali z investicijami na tem področju.