Zakaj pa vi ne varčujete?
By Jin on Dec 17, 2009 in Notranja politika
Vsi smo že siti zategovanja pasov. Vsak dan poslušamo o tem, da ima država ogromen proračunski primanjkljaj, da je javna uprava požrešna, da bodo podjetja propadala, če bo minimalna plača pri 600 evrih. Medtem pa se nam gospoda vozi na Maldive, kupuje luksuzne avtomobile in se ima na splošno prav fajn.
Gotovo, vse je res. Javno upravo je treba krčiti, zniževati plače, poenostavljati postopke, narediti bolj učinkovito. Delavcem v teh slabih časih ni mogoče zvišati plač, ker bi to prizadelo gospodarstvo in bi posledično bilo še več brezposelnih, manj pobranih davkov in še večja luknja v proračunu. Toda, zakaj morajo vedno varčevati le eni?
Največji problem je seveda država. Če ima zasebnik neko podjetje, ga lahko sicer obdavčimo, a podjetje je vendarle njegovo in bo z njim počel, kar ga je volja. Država po drugi strani ni last političnih strank, niti birokratov, pač pa vseh državljanov, ki jo plačujemo iz dneva v dan. Zato nas tudi zanima, kam gre naš davkoplačevalski denar in smo sila jezni, če moramo poslušati, kako je spet na meniju varčevanje, potem pa slišimo, da nekateri kljub temu živijo na veliki nogi, da se z denarjem razmetava na vse strani, ne da bi bil kdo odgovoren in da se na vrhu pasov ne zateguje, ampak se jih mora ob vsej požrešnosti še malo sprostiti.
Iz preteklih dni imamo en zelo dober primer, kaj je tukaj narobe. Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, je 41 sodelavcev odpeljala v gostilno, kjer so imeli zelo drag sestanek. Za več kot 4000 evrov so se ga nažirali, oprostite, debatirali o važnih problemih, plačalo pa je ministrstvo. Očitno se v tej državi pod delo da zapakirati marsikaj, tudi prednovoletne zabave, ki jih sicer drugi morajo drago plačati iz lastnega žepa. No, zasluga, da so ti ljudje na koncu vse poravnali iz lastnih žepov (naj bi!), gre novinarju, ki je vse skupaj razkril in ministrstvo naravnost prisilil, da pomiri javnost.
Ta primer je le eden od mnogih, kako bi se v teh težkih časih dalo bolj smotrno trošiti davkoplačevalski denar.
Če bomo varčevali, potem pričakujemo nekaj solidarnosti od tistih, ki si v tej državi to lahko še najbolj privoščijo. Ljudje, ki imajo že tako ali tako visoke plače, se lahko odrekajo bolj kot tisti, ki so na minimumu in komaj shajajo iz meseca v mesec. Morebiti to res ne pomeni, da bo država zaradi tega močno zmanjšala stroške in popravila proračunski primanjkljaj, je pa pomemben signal, da se razume težave manj srečnih in manj bogatih.
Kontrole nad porabo pa nobene. To je tudi potrdila Krebsova, ko je odgovarjala (oz. se izmikala le-temu) na vprašanje v sklopu projekta Vprašaj izs klicajem.
Imaš mogoče podatek, da se je v zadnjih desetletjih kako ministrstvo ali druga državna entiteta, skrčila oz. so jo ukinili, ker se je ne potrebuje več?
romunov | Dec 18, 2009 | Reply
Moja izkušnja je naslednja. Birokracija deluje tako, da vsak oddelek svoj uspeh meri s povečanjem svojega proračuna, s povečanim številom zaposlenih, s prostori in vozili, ki jih ima na razpolago, z več investicijami za razne projekte in potrošni material. Nikoli za uspeh ne razglasijo, če so zmanjšali število zaposlenih in dobili manj sredstev iz proračuna.
Ni uspeh, če pet ljudi lahko opravi delo desetih in jih pet odpustiš, petim preostalim plače zvišaš za 20%, preostanek pa ostane v proračunu. Ne, raje zaposlijo še enega več, da je delo bolj ležerno.
To je največji problem birokracije in zaradi tega mora obstajati nek nadzor, nek močan center, od koder se krči programe in sili v varčevanje.
No, ni to nekaj, kar bi zraslo samo na mojem zeljniku. Sem poslušal dober intervju o tem na enem libertarnem radiu in moram reči, da se strinjam, da je to narava birokracije. Kljub temu verjamem, da je birokracijo mogoče brzdati, ampak le, če je na vrhu nekdo, ki se tega tudi resno loti. Pri nas se to še ni zgodilo.
Jin | Dec 18, 2009 | Reply