Za zeleno prihodnost
By Jin on Dec 22, 2009 in Razmišljanja
Kar se mene tiče, na vso debato okoli globalnega segrevanja (zdaj vedno bolj globalnih sprememb, ker segrevanja ni veliko) gledam z dveh zornih kotov. Po eni strani se mi gabi vso ustvarjanje panike, češ, če ne boste takoj spremenili vašega načina življenja, boste vsi umrli, če milijarde in milijarde ameriških zelencev ali vaših ljubih evrov ne bodo našle poti v žepe varuhov okolja in zelene industrije, se bo civilizacija sesula. Po drugi strani vsekakor podpiram večjo energetsko učinkovitost in manj onesnaževanja okolja, saj naša potrošniška družba ustvarja cele gore smeti in uničuje vse pred sabo.
Zaradi tega pristanem v istem čolnu kot vsi ti glasni borci za čisto okolje, ki me posiljujejo s podobami apokalipse, če se ne bom obnašal tako, kot oni želijo in bi me najraje zadavili, pa druge seveda tudi, če pod vprašaj postavljam njihove teorije.
Okolje je vsekakor potrebno varovati. Prišli smo do trenutka, ko bi morale vse politične stranke prevzeti zelene politike, tudi če marsikomu gre v nos dejstvo, da to pomeni počasnejši razvoj in velikokrat manj delavnih mest. Vendar pa ta korak moramo storiti, če hočemo živeti na znosnem planetu, ne sredi betonskih džungel, preko katerih se vleče siva odeja strupenih plinov. Prav tako ne smemo biti tako sebični, da ne bi videli, kako naša dejanja uničujejo življenja manj bogatim na tem svetu. Povrhu je popolnoma nerazumno, koliko energije gre v nič, ko bi lahko s posodobitvami privarčevali ogromno.
Če se mi zdi napovedovanje katastrof s strani naravovarstvenikov že skoraj smešno in velikokrat skregano z vsako pametjo, njihovi načrti reševanja stanja pa nekam čudno prepleteni z interesi določene industrije, kakor je po drugi strani nasprotovanje njihovim načrtom povezano z interesi neke druge industrije, pa se mi torej večina njihovega sporočila zdi pravilna. Želim si zelene prihodnosti, ne umazanije na vsakem koraku, čistih rek in ozračja, ne zastrupljenih polj in posvinjanih ulic. Kobenhaven mi tako predstavlja predvsem trenutek odločitve za bolj čisto prihodnost.
In storiti je možno marsikaj, tudi pri nas v Sloveniji. Zadnja leta smo pospešeno vlagali v avtoceste, železnice in javni promet pa sta ostala zadaj. Namesto, da bi čim več prometa prenesli na tire in prebivalstvu omogočili čim cenejši, udobnejši in hiter javni prevoz, ki bi se ga dejansko splačalo uporabljati, smo storili vse, da bi ljudi spravili na ceste in tako je v tej državi skoraj nemogoče normalno delovati brez avtomobila. Politične stranke bi se morale obvezati, da bodo v svoje razvojne programe vključile prav to.
Naslednja velika stvar je energetska učinkovitost. Zamenjati vsa okna na državnih zgradbah in s tem zmanjšati izgube, je res velika investicija, a se na daljši rok izplača.
Vlagati v obnovljive vire energije bo zelo pomembno, vendar pa se mi tukaj poraja vprašanje, ali s tem resnično lahko pokrijemo vse potrebe. Priznajmo si, vsako varčevanje na silo, bo ugonobilo naše gospodarstvo, prebivalstvo pa pripeljalo na rob upora. V prihodnosti bomo porabili več, vprašanje je le, kakšni bodo naši viri. Vetrne elektrarne, naravni plin? Ne, še najbolj razumna odločitev se zdi nova jedrska elektrarna ali drugi blok jedrske elektrarne Krško. Za mnoge prepovedana tema, a boljše izbire dejansko ni, četudi se moramo sprijazniti z odpadki in z dokaj majhno možnostjo nesreče.
Prepričan sem, da je mogoče vse to zagovarjati in promovirati brez nenehnih groženj o smrti milijonov, če celotno človeštvo takoj zdaj ne bo odprlo svojih denarnic in pljunilo svojega denarja za potrebne reforme. Še več, mislim da človeštvo ni tako nezrelo, da se ne bi zavedalo, da je stvari potrebno popraviti, da je mnogo lepše živeti v čistem, kot umazanem svetu. Zato v prihodnosti tudi ne bi smelo biti posebej težko političnim strankam delati na tem, zelenem delu svojih programov in z njimi tudi uspeti.
Cel koncept so spremenili v globalne spremembe (in ni več globalno segrevanje), ker se ozračje segreva in ohlaja. Tako imajo enotno politično floskulo, ki se zlahka prilagaja. Kako se je ozračje spreminjalo v zadnjih nekaj milijonih let (pa tudi nekaj 100.000 let) naj presodi vsak sam. Priporočam kako dobro geološko knjigo. Pa tudi paleoantropologi bi znali kaj povedati o tem s stališča človeka (in celega rodu Homo s sorodniki) in o njegovem prilagajanju na globalne spremembe skozi čas.
Denar za boj proti globalnim spremembam bo šel točno eni instituciji, in vsi vemo kateri, ane? Ali voham enotno svetovno valuto? Če bi lahko izbiral ime, bi bil nedvomno karbo.
Koebenhaven je postavil precedent, da bo zakonodajalec lahko bolj ali manj po moli volji obdavčil ljudi za namene cuzanja denarja za skupni (globani) fond (Brown in Obama sta že povedala, da bosta prispevala v skupni fond ter uvedla davke - hočeš nočeš). Kaj se bo s tem fondom delalo bo najbolje znal povedati tretji svet, ki bo dobival velike denarje - v obliki posojila. Se postavi vprašanje, kdo bo pobiral obresti in kaj se bo zgodilo, če določena država ne bo sposobna odplačati?
romunov | Dec 22, 2009 | Reply
Onesnaževanje je industrijski problem že vsaj sto let, da je šele zdaj popularizirana oblika boja proti njemu s strani same industrije je seveda najmanj čudno. Sam mislim, da je to zgolj strategija za poskus prehoda naftne civilizacije v neko drugo in še to po sili razmer zaradi vse dražjih cen energije, ki se nam obetajo. Nekaj o tem sem napisal na
http://iatromantis.blog.siol.net/2009/11/18/zelena-prihodnost-je-novogovor-naftnega-vrha/
Precej več vpogleda pa nam nudi dokumentarec ‘Ogljikova zveza - The Carbon Connection’, ki predstavlja industrijske prakse za posipanje industrije s pepelom pred javnostjo zaradi onesnaževanja, ki ji s tem zadenejo kar dvojno škodo:
http://iatromantis.blog.siol.net/2009/12/14/ogljikova-zveza-the-carbon-connection/
Problem je kompleksen in večplasten, največji vpliv pa ima po mojem mnenju skrivljeno razmerje cen zaradi poceni nafte, zaradi katere lahko subvencionirajo kmetijstvo (koruzo, sojo) in dosežejo, da je meso cenejše kot zelenjava, hkrati pa za kilogram mesa porabimo toliko energije in vode, da si je težko predstavljati (10.000 litrov vode samo za kilogram mesa… koliko šele za izdelavo avtomobila). Glavni onesnaževalec je vedno bila industrija in nikakor ni pošteno, da skušajo zdaj za nekakšne co2 odtise zaračunati ‘odpustke’ tudi fizičnim osebam in obrtnikom..
Iatromantis | Dec 22, 2009 | Reply
Koliko jaz vidim, so v Kobenhavnu hoteli nagniti revnejše države, da bi se zavezale, da bodo imele manjše izpuste kot razvite in bi tako zacementirali razmerja razvitosti in bogastva.
Romunov,
geološke knjige? Večina nas o tem pojma nima, niti nima časa, da bi se izobraževala. Problem je, da neka ozka elita daje vtis, kakor da je pojedla vso pamet sveta, da ima na svoji strani znanost, medije, politiko, kakor da je skoraj nemogoče, da ne bi imela prav in moramo pač vsi zaupati, kaj nam rečejo. Če se kdo upira, mu preprosto onemogočijo sodelovanje, kakor je lepo pokazal climategate. Ga razglasijo za norca in nehajo vabit na debate, mu ne dajo več prostora v medijih.
Še čudno, da nismo večje ovce, kot že itak smo. Propaganda je namreč zelo močna, ob vsem kar se godi, pa imamo zelo malo časa razmišljat s svojimi glavami.
Jin | Dec 22, 2009 | Reply
Jaz bi se strinjal. Sem tudi za tretji blok JEK, če bi bil potreben.
Vetrne elektrarne, hidroelektrarne na Muri, pa kaj še. Kjer je okolje še koliko toliko v redu, bi ga morali varovati, ne pa riti nove ceste z buložerji, pa postavljati nove pregrade, jezove…, kjer pa je okolje že degradirano, pa ni nič hudega če se doda še en enak objekt - hkrati pa kolikor se, da kontrolirati in omejevati vplive na okolje. Poleg tega pa s tem dobimo samo kak % potrebne energije - kar je idiotska sistemska rešitev.
nik | Dec 23, 2009 | Reply
No, vidim v Žurnalu, da bi naj gradili novo termoelektrarno.
jin | Dec 23, 2009 | Reply