Nekam enostavno je te muslimane užalit. Narišeš karikaturo, pa že imaš ponorelega somalijskega terorista v hiši, ki se dere ‘kri’ in ‘maščevanje’, oboroženega z nožem in sekiro. H sreči je bil na delu nesposobnež, ki ga je policija obvladala. Dobil je strel v koleno in v roko.

Na kratko, osemindvajsetletnik je napadel  enega izmed avtorjev karikatur, ki so pred leti tako zelo užalile muslimanski svet, da so v orgiji nasilja pobili okoli 50 svojih. V hiši Kurta Westergaarda se je nahajala tudi njegova petletna vnukinja. Lahko si le predstavljamo, kaj bi s zgodilo z deklico, če Westergaard ne bi pravočasno sprožil alarma in se skril v varno sobo.

Eno so nore vojne v muslimanskem svetu, drugo pa obramba  pravice do svobodnega izražanja naših mnenj.  Tukaj smo mi doma, tukaj se obnašamo, kakor mi hočemo.  In to pravico moramo obraniti.

Če je potreben umik iz Afganistana, Iraka, konec vmešavanja v Pakistan, Jemen, Somalijo, ker to povzroča jezo, sovraštvo in željo po maščevanju, pa je doma potrebno več dela na uničevanju radikalizma. Ločiti moramo skoraj vsesplošno nasprotovanje vojnam v muslimanskem svetu, pobijanju stotin nedolžnih ljudi in pa obrambo naših domovin, našega načina življenja. Tudi, če to pomeni kdaj na zelo grd način pokazati, kaj si mislimo o neki nazadnjaški religiji, ki s svojimi primitivnimi učenji nima mesta v civiliziranem svetu. Navsezadnje je zanimiva predvsem povezava z nazadnjaštvom in revščino teh ljudi, ki doma živijo v bedi, potem pa bežijo na razviti zahod, ki ga prezirajo kljub temu, da brez njega ne bi mogli preživeti, ali pa bi ostali ujetniki svoje revščine.

Če nas ne marajo, če ne marajo naših vrednot, naj gredo! Jemen in Somalija čakata. Tukaj lahko ostanejo le tisti, ki sprejemajo naš način življenja.