Ustavna obtožba brez možnosti
By Jin on Feb 1, 2010 in Notranja politika
Najprej dejstvo. Danilo Türk bo ostal predsednik Slovenije tudi po tem, ko se bo vsa igra okoli ustavne obtožbe enkrat končala. Politično ravnotežje sil je takšno, da se mu izgube položaja ni bati in to Radovan Žerjav in Janez Janša dobro vesta. Zato je prave vzroke in namene vložene ustavne obtožbe treba poiskati drugje.
Napad na predsednika republike moramo videti v kontekstu večjega boja za oblast, ne pa kot posledico odlikovanja gospoda Ertla. UDBA, komunistični režim, kršenje človekovih pravic, povojni poboji, to so le ključne besede, preko katerih se mobilizira privržence na eni strani cepitvene liniji v slovenski družbi. Zanimivo le, da je stran, ki te besede uporablja v negativnem smislu, v manjšini in vsakokrat, ko se odloči za obračunavanje s prejšnjim režimom, samo izgublja na podpori. Vedno znova se namreč vse vrne na stare delitve, ki segajo že v čase pred drugo svetovno vojno, vojno, ki jih je tako znano krvavo zaostrila in popolnoma preobrnila slovensko sliko, tako da so desne, konservativne sile pristale v manjšini, leve, komunistične in tudi liberalne, pa v večini.
Stari boj se nadaljuje z novimi imeni, obrazi in se bije na novih bojiščih, od pravic homoseksualcev, do pravic izbrisanih.
Janez Janša ve, da z ustavno obtožbo ne bo nič, da pa bo dobil nekaj prepotrebne medijske pozornost, tako da ne bo utonil v pozabo. Medijska krajina v Sloveniji je takšna, da nima veliko medijev, ki bi zaradi svojih povezav ne bili že v osnovi negativno nastrojeni proti njemu. V njegovem slogu tudi je, da divje napada nasprotnike in ljudi razburja s temami, ki imajo visok čustven naboj, praktičnih posledic za reševanje gospodarskih in političnih problemov pa zelo malo. Omenjanje krivic, ki jih je povzročil prejšnji režim mu nikakor ne bo prineslo več podpore v celotni družbi, bo pa mu pomagalo mobilizirati sile, ki že zdaj stojijo za njim. Občutek, da se izdaja slovensko samostojnost in demokracijo, da se obnavljajo stare sile, ki so desetletja zatirale vsako opozicijo, predvsem prednike in tudi same volivce SDS-a, NSi-ja in celotne desne politične scene, bo pripomogel k mobilizaciji teh ljudi in zaostrovanju razmer v državi.
Mogoče se bomo spomladi res videli na trgih in ulicah in bo vse skupaj rahlo podobno ukrajinski oranžni revoluciji, Katarina Kresal pa bo lahko uporabila tisti vodni top. Če bo sploh potrebno seveda, saj se lahko na drugi strani ob takšnem zaostrovanju pojavijo tudi množice, ki bodo hotele izraziti svoje nezadovoljstvo nad Janšo in njegovimi podporniki. Ko se enkrat začne debata o zločinih prejšnjega režima in to zdaj to v bistvu tudi je, začnejo delovati stare delitve in razprave hitro postanejo zelo vroče.
Težko je vedeti, ali ne gre za veliki strateški načrt, dolgoročno znova preobrniti sliko slovenskega političnega prostora. Namreč, stare zločine, vrednote, poglede, se lepi na trenutne politične opcije, čeprav je jasno, da SDS 21. stoletja nikakor ni SLS tridesetih let prejšnjega, kakor tudi SD, LDS in Zares niso KP ali liberalci tridesetih, štiridesetih in petdesetih let. S tem, ko na desnici želijo volivcem priskutiti vse verzije sodobne socialdemokracije in liberalizma, tako da jih smatrajo za naslednike komunistične diktature in naslednike povojnih klavcev konservativne opozicije, hočejo sebe predstaviti kot sile ljudstva, kot prave demokrate, kot tiste, ki obljubljajo vključevanje v razviti zahod in prihodnje blagostanje znotraj evroatlantskih povezav, medtem ko bi naj nasprotniki predstavljali le prebrisane ostanke krvavega totalitarizma, ki še toliko let po drugi svetovni vojni in toliko let po osamosvojitvi, ne zmorejo priznati svojih preteklih grehov.
Da je to dvorezen meč, je seveda jasno, saj bodo na drugi strani storili nekaj podobnega, ko bodo na politične sile, ki jih zdaj najbolje predstavljajo v SDS-u in NSi-ju lepili grehe RKC in iskali primerjave v raznih diktaturah latinske Amerike ali celo malo bližje, v frankistični Španiji.
Osebno menim, da je za preobrat zelo malo možnosti, razen če ne pride do nove kataklizmične krize, kot je bila druga svetovna vojna, v kateri je potem možno radikalno spremeniti vrednote večjega dela prebivalstva. Zaradi tega sem tudi skeptičen, da sploh obstaja kakšen strateški načrt.
Prej gre resnično za posledico načina razmišljanja Janeza Janše in njegovih najožjih sodelavcev, ki menijo, da je mogoče z agresivnim obujanjem spominov na čase po koncu druge svetovne vojne pa vse do osamosvojitve in potem lepljenjem vseh negativnih strani prejšnjega režima na svoje politične nasprotnike, mobilizirati vsaj svojo volilno bazo, da je glasna in pripravljena izpolniti vsak ukaz, ki pride od zgoraj.
Bilo bi seveda bolje, če predvsem SDS, kot največja opozicijska stranka in nosilka celotnega desnosredinskega političnega bloka pri nas, tega ne bi počela in bi ostala pri napadanju delovanja slovenske vlade, ko gre za spopad z gospodarsko krizo, reforme zdravstva, sodstva, javne uprave, boja proti birokratizaciji, itd… Jezo zavoljo brezposelnosti ali nizkih plač se da izkoristiti za krepitev podpore, ne da bi pri tem od zadaj odmevali razni slogani, ki prav te ljudi še najbolj odbijajo. Namesto zaostrovanja in iskanja razlik, bi bilo mnogo bolj modro iskati skupne točke z ljudmi, ki niso klasični volivci strank, ki v slovenskem prostoru veljajo za desničarske, so pa trenutno zelo nezadovoljni s stanjem v Sloveniji.
S piscem se v glavnem strinjam, da ustavna obtožba ne bo spodnesla predsednika Turka. Niti ne bo preusmerila slovenske javnosti iz enoumja v katerem živi pod strogim nadzorom ideologov bivše KP in njihovih naraščajnkov.
To je v bistvu žalostno, saj ubogi slovenski narod nima dobre perspektive.
Na eni strani se stika z Evropo in evropsko demokracijo, ki jo ima takorekoč ob dveh mejah in sedaj se kaže, da bo tudi ob tretji meji Evropa.
Slovenci pa ostajamo čvrsto na Balkanu in zaljubljeni v “svojo” zgodovino.
Naši bratje, ki so nam podarili tudi ljubljanskega župana, se vrtijo okrog svoje zgodovine in kosovske bitke, mi, ki smo bili vedno brez države, takšnih zgodovinskih dogodkov nimamo, zato so nam, drage Dražgoše in podobne bajke.
Na svoje voditelje se preveč ne znesemo, zato se pridušujemo na Tita.
Malo po malo restavriramo režim, ki je celotni Evropi in svetu prizaddel mnogo gorja, le za Slovence je bil izvrsten. Bolj, ko je knuta pela, bolj smo bili veseli. Drugi so mislili namesto nas, dajali pa so nam delo po načelu Arbeit macht frei! Da ne bo pomote, to je bilo po uničenju nacizma. Metode pa so bile za las podobne. Na vsakem koraku parole “Delu čast in oblast”.
Obtožba najverjetneje želi preprečiti pot v slavno zgodovino.
Glede na komentarje, kakršnji je gornji, pa bo to zelo težko.
Slovenci smo že tako zarukani, da bo moralo res priti do popolnega zloma in obubožanja, da bomo dojeli, kdo nam je sovražnik.
apm | Feb 1, 2010 | Reply
Kar se mene tiče, je Janša skupaj s svojo četo moronov s trenutno ustavno obtožbo dokončno prestopil mejo, ko bi ga lahko vsaj približno videl kot pametnega in razumnega človeka - postavil se je na zlobno stran populistov najslabše vrste. Možakarja sem dolgo celo podpiral in nekaj časa mislil, da napaka niti ni pri njemu, temveč morda pri tistih, s katerimi se druži, vendar sedaj to niti ni več pomembno.
To, da zapiše v ustavno obtožbo take slaboumnosti, na tako neumnih temeljih (tako kot, če bi hotel odpustiti vzgojiteljico, ker je pohvalila sitnega mulca, ki je bil enkrat za spremembo priden in naredil nekaj dobrega), kaj takega bi pričakoval od kakšnega Grimsa, Radovana in ostalih moronov iz podpisniške skupine posrancev, nikakor pa ne od Janeza Janše…
Mogoče je to, kar je naredil Turk, provokacija in vsak ima pravico do svojega mnenja (velika večina vseh, vključno z Janšo, se strinja, da je bila akcija Sever velikega pomena za Slovenijo). Govoriti, da je predsednik s to podelitvijo odlikovanja kršil človekove pravice in ustavo pa je žalitev za razum.
zirosi | Feb 1, 2010 | Reply
dr. Miheljak je za POP TV izjavil in to v obraz dr Gorenaku in bivšemu policaju, da sta bila oba vodilna moža prejšnjega sistema za katerega sedaj trdita da je bil nečloveški, seveda sedaj obsojata predsednika, da je kršil Ustavo RS, ker je odlikoval Ertla za akcijo Sever. V društvu Sever smo ponosni na nas prispevek oblikovanju države in smo še kako zavedni slovenci, smo pa te akcije peljali bistveno pred Demosom in Manevrsko strukturo pa se o tem nismo nikoli hvalili, to je bila naša državljanska dolžnost in od tega nismo nikoli nič zahtevali za razliko od nekaterih, ki bi sedaj radi začeli obdobje od 1991 naprej. Naša država je zrasla na NOB in teh vrednotah in ne na koloboraciji, čeprav bi radi sedaj nekateri z vso silo to spremenili. Kar pa se sovražnikov tiče je naš največji tisti, ki vneto razdvaja narod in želi prikazati to državo kot nesposobno komunistično in ne vem še kaj jim bo na pamet padlo, seveda tukaj je ponovno potrebno povdariti, da so sedaj kritiki bivšega sistema prav tisti, ki so v njem imeli največje koristi in vlogo.
dodo | Feb 1, 2010 | Reply
Dr. Gorenak je vrhunski primerek moronizma, ki prevladuje pri desnosučnih: možakar je bil priden miličnik in je pridno izvrševal vse ukaze, ki jih je prejel od svojega šefa, za katerega sedaj trdi, da je bil največji zločinec - kar je tako, kot da bi šel nek capo kazati na svojega botra…
Vsak moron bo sedaj rekel, da je samo opravljal svoje delo - vendar isto velja tudi za njihovega šefa - če je bilo njihovo delo kriminal in terorizem, potem so vsi kriminalci in teroristi…
zirosi | Feb 2, 2010 | Reply
V Sloveniji imamo Akademijo znanosti in umetnosti, ki jo seatvljajo akademiki ( večinoma slovenski), imamo univerze s profesorji in študenti, imam mnogo kulturnih ustanov, končno imamo veliko število diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti, ki prav tako živijo v Sloveniji.
Skoraj nikomur od teh zelo številčnih Slovencev in Slovenk ne pade na pamet, da bi se uprl neumnosti, ki jo je storil predsednik. Prav neverjetna je njegova izjava, da je odlikovanje podelil po “globokem premisleku”.
Po robu takšnemu početju se je postavila le peščica poslancev in nekaj intelektualcev.
Menim, da je razmišljajočemu človeku dolžnost upreti se takšnemu početju.
Razumem zadrego strankarskega človeka, toda kar je preveč je preveč.
Že samo to, da so se pod Ertlovo komando uničevali arhivi udbe, je razlog, za zaporno kazen. Če temu pridamo še nelegalno, kriminalno delitev udbovskega premoženja doma in v tujini, ki še ni raziskano prav po zaslugi udbomafije, je zadosten razlog, da je Ertl lahko srečen, da ne opazuje prihajajoče pomladi skozi gitre.
Takšnemu človeku se odlikovanja ne podeljuje.
Žal je upor v obliki ustavne pritožbe edino sredstvo, ki lahko pokaže na neodgovornost predsednika.
Izhod je jasen tako kot vedno doslej. Zgodovino so napisali zmagovalci in tudi pravdo bodo izrekli zmagovalci.
Slovenija pa se vedno bolj in bolj uataplja, zato pa je kriva svetovna kriza, katastrofalno stanje ob prevzemu oblasti in vedno bolj in bolj delovanje opozicije.
To so znani triki.
Vedno je kriv notranji ali zunanji sovražnik.
apm | Feb 2, 2010 | Reply
Eh, ti naši desni pajaci niso imeli šans…
Kaj pa če je Türk vzel v obzir mednarodno - to je evropsko sceno, ko je šel odlikovati Ertla? Po moje je to odlikovanje sporočilo EU in državam, ki so bile pod SZ in se gredo prevelika posploševanja.
nik | Feb 2, 2010 | Reply
V resnici ti samo projiciraš svoje želje v ta blog. V resnici je še največ podpore tukaj izgubil Türk, kajti osamosvojitev je pa pri Slovencih še vedno vrednota, čeprav si komunajzerji želijo to spremeniti.
Seveda to, kar se dogaja, sproža med Slovenci delitve, samo levica jih s tem načrtno sproža. Dvomim, da bi kdorkoli lahko ostal hladnokrven, če bi predsednik odlikoval zločinca, ki ga je po krivici zaprl in mučil v zaporu.
Ti si želiš tudi tako edinost, kjer bi ohranjali tekovine revolucije.
Franci | Feb 7, 2010 | Reply