Kakšno moč imajo besede gospoda Nika Kavčiča, prepuščam v presojo drugim. O prenovi levice,  zamenjavi njenih voditeljev in prihodu rešiteljev skoraj že potapljajoče se barke pa je vendarle vredno spregovoriti besedo ali dve.

Resnica je takšna, da ima Anton Anderlič  kar prav, ko pravi, da je zelo malo možnosti za razpad koalicije. Poslanci   niso samomorilsko nagnjeni, da bi si želeli predčasne volitve ali bi se zapletali v kakšne kolobocije ob iskanju novega predsednika vlade. Pahor tako ostaja tam kjer je, le razmerja sil se znotraj koalicije spreminjajo.

Mimogrede, če za mnenje vprašate psihiatra, lahko dobite zelo zanimivo izjavo, kakršno si je privoščil podpredsednik LDS-a Slavko Ziherl, ko je o  Kavčičevem napadu povedal, da je ‘obupen poskus nekoga, ki se je znašel v situaciji, ki se mu reče duševna stiska. Začutil je namreč, da nima nobene vloge v dogajanju in aktualni politiki.’ 

Vse skupaj kljub razmerjem v parlamentu ne pomeni, da ne gre trenutna vlada mnogim zelo na živce in ob menjavah ministrov, aferah, slabem pr-u in gospodarski krizi želijo na levici najti rešitelja. Ki ga še nekaj časa ne bodo našli, če pa ga že čez čas bodo, ga ne bodo mogli kar tako vzpostaviti kot novega vladarja koalicijske vlade. Borut Pahor je z Golobičevim spodrsljajem in s pasjo afero, ki je prizadela Katarino Kresal, mnogo pridobil, čeprav samo v razmerjih znotraj koalicije, če mu že na splošno grozi  izguba dela podpore v primerjavi z opozicijsko SDS, da ne rečemo priliv novih glasov SNS-u, ki je že tako ali tako neprijetno priljubljena.

Najbolj očitno so v igri za voditelja levice še vedno le trije ljudje: Borut Pahor, ki to je, Gregor Golobič, ki skoraj nima več možnosti in Katarina Kresal, ki bi lahko prav zares bila naša slovenska Julija Timošenko, pa ji bo tudi zdaj zdaj odneslo tla pod nogami, če ne bo že izredno spretna. Vsi drugi, od komisarja Potočnika do župana Jankoviča, da ne govorimo o gospodarskem ministru Lahovniku ali bivšem predsedniku Kučanu, niti niso tako zelo blizu prevzemu vodilnega položaja, saj verjetno o tem niti ne razmišljajo ali pa se jim cena zdi še previsoka, koristi pa premajhne. Drugega za zdaj ni videti, da pa bi predstavili čisto novo osebo, je vedno potrebno kar nekaj časa, da ne rečemo denarja in dobro naoljenih povezav.

Na tem mestu še nekaj o dogajanju v LDS-u. Dejansko je za stranko zelo težko, če ne že samomorilsko, odstopiti od Katarine Kresal. Dejstvo je, da je do zdaj v tej vladi povlekla že kar nekaj dobrih, čeprav v določenih krogih nepriljubljenih potez in se je izkazala za močno političarko, ki ima potencial postati predsednica vlade. Težava je le v tem, da ji ta zadnja afera utegne zelo močno škodovati in jo celo uničiti, saj se bo zelo težko distancirala od dogajanja, tudi če pri vsem skupaj nima pravzaprav nič. Kar bo zelo veliko ljudi seveda zelo težko verjelo. Toda, s kom jo naj v LDS-u nadomestijo? Spet, potreben je čas, da zasije nov obraz in ob Katarininem, bo težko kateri sijal močneje. Ženska ima pač določen stil, ki privlači vsaj določen del volilnega telesa, če pa se spomnimo recimo na Jelka Kacina, temu ni bil ravno primer.

Zato vse kaže na to, da bo LDS s Katarino Kresal še vztrajala. Presenečenja so možna, toda ne posebej verjetna. Zanimivo bo opazovati, kako spretno ali nespretno se bo spopadala z zadnjo krizo in kakšna bo izšla iz tega spopada. Lahko da zlomljena, lahko da močnejša kot kadarkoli, lahko seveda tudi kot povprečna predsednica stranke, ki vztraja na položaju, da bi nekega dne žezlo predala močnejšemu in boljšemu od sebe.