Danes je pogovor nanesel na pomanjkanje vizije pri politikih. Vse preveč je politika namreč le boj za stolčke, vse se vrti okoli tega, ali bodo naši zavzeli vse ključne položaje in kako bomo njihove s teh položajev odstranili, vse premalo pa se rešuje probleme. Tako veliko slišimo o sporu Zalar - Brezigar, skoraj nič pa o reševanju sodnih zaostankov ali poenostavljanju celotne administracije, veliko o nepravih političnih barvah in malo o reformah, s katerimi bi se znižali stroški delovanja države, a bi ta vseeno delovala bolje kot poprej.

In mi je prišlo na misel, da Borut Pahor je eden izmed redkih politikov z vizijo, le da njegova vizija vključuje toliko krčenja pravic delavcem in upokojencem in takšno priklanjanja zastarelim pogledom na trg kot edini zveličavni regulator človeškega življenja, da njegova vizija večini nikakor ne more biti všeč. Če se potrudijo in ga enkrat celo poslušajo, to je.

Vse preveč se vrtimo okoli političnih bojev, celo mediji skoraj ne znajo več pokazati na kakšno pravo temo, ampak svet poenostavljajo na spopad političnih strank, pri čemer rešitve perečih problemov niso več pomembne in se jih zaradi tega tudi nihče ne loteva, ali vsaj posebej zagnano ne. Ujeti smo v ta začaran krog in to tako zelo, da drugače racionalnim ljudem popustijo vse zavore in zdravo pamet kar odpišejo in potem ljudi na položajih presojajo samo še na podlagi politične barve. Posledično so svojim pripravljeni odpustiti največje oslarije, medtem ko njihovim  niso zmožni priznati niti najmanjšega uspeha. Tudi, če s tem uspehom pridobijo sami.