Kaj je zdaj Borut Pahor? Mamin sinček ali odločen norec?
By Jin on Apr 17, 2010 in Notranja politika
Potrebno se bo odločiti.
Priznam, človek me fascinira. Ker je eden redkih slovenskih politikov, ki me sploh lahko. Ker je človek, ki razmišlja in deluje na drugačen način, kot večina njegove okolice, zaradi česar ga ta okolica, njegovi politični zavezniki in sovražniki in razni komentatorji, ne morejo definirati. Zato tudi toliko besed o njem in njegovi politiki z moje strani. Ker Borut Pahor ni takšen, kot je večina drugih slovenskih politikov.
Torej, kaj je zdaj ta naš predsednik vlade? Je mamin sinček, brez hrbtenice, potrkalo, ki ga vsi potiskajo naokoli, lutka, katere niti v rokah drži nekdo za zdaj neviden? Ali pa je odločen mož, ki bo državo pahnil po poti radikalnih reform in večini prebivalstva zagrenil življenje? Komentatorji, ki ga tako radi napadajo, večinoma seveda samo zato, ker ne čisti kadrov drugih političnih barv, kar je pri nas imenovano za pomembno politiko, bi si enkrat morali odgovoriti na to vprašanje. Seveda si ne bodo, ker jih niti ne zanima. Večino zanima le, kdo bo sedel na kakšnem položaju, pri malo pomembnejših temah, kot so zdravstvena ali pokojninska reforma, pa raje umolknejo ali se za kratek čas prepustijo jezi množic, da bi potem spet umolknili. Jih življenje navadnih ljudi pač ne zanima preveč.
Lahko rečemo, da je vztrajanje pri Barbari Brezigar dejanje neodločneža brez hrbtenice, ki ga lahko vsak potiska, kakor ga je volja? Težko, ker Katarini Kresal se ni pustil, pa mu je postavljala ultimate. Na koncu je dosegel vse, kar je sam hotel, LDS pa se je vdala. Borut Pahor je politik, ki zmaguje, to sem že večkrat poudaril in dokler si njegovi nasprotniki na levici tega ne bodo vbili v svoje trde glave, jih bo vedno z lahkoto povozil. Je pač preveč brihten za njih, ki ne razumejo ne vzgibov večine volilnega telesa, ne dinamike političnih bojev, pa čeprav se imajo za mnogo bolj cinične in realistične od posladkanega predsednika vlade.
Problem je tudi, da očitno ne razumejo, da pred njimi ni človek brez hrbtenice, kar pojasnjuje tudi neuspešni ultimat LDS-a (so mislili, da bo stisnil rep med noge, pa na njihovo presenečenje ni), ampak človek, ki se je zavestno odločil, da bo vodil točno določen tip politike. Da bo iskal kompromise, da bo prodajal podobo umirjenega voditelja, ki se posvetuje s svojimi podrejenimi, da bo igral na prijaznost in spravljivost, da pa bo skozi spravil tudi svoje zamisli. In glejte, mar jih ne? Vse te reforme, o katerih premalo govorimo, so dejansko radikalne reforme, ki bodo zaznamovale naša življenja. Kaj pa večino briga, kdo obvladuje tožilstvo in policijo, če bo moral delati do pozne starosti in mu bo potem ostalo pač bore malo življenja. Saj ne, da se bo Slovenija jutri prelevila v diktaturo. Kaj je večini mar za slab program RTV-ja, ki v teh časih vzpona spleta postaja vedno manj pomemben, če bodo za zdravje morali prispevati mnogo več, kot do zdaj in jih bodo zavoljo varčevanje po operacijah dobesedno metali iz bolnišnic. Pa še jih bo, teh reform, kajti Borut Pahor je na svoji tretji poti in ta predvideva velike spremembe iz neke socialne države v državo odgovornih posameznikov, ki morajo sami poskrbeti zase. Karkoli že to pomeni.
Ne, človek je zagotovo odločen in čas bi bil, da se mu to prizna in se neha skrivati za pol žaljivkami, s katerimi se ga skuša označiti za nesposobneža. Glavni problem na Pahorju ni nepripravljenost plesati po glasbi svojih bolj radikalnih zaveznikov, ki bi politično radi obvladovali vse kar se da, niti ni priklanjanje in iskanje kompromisov z Janševo SDS, glavni problem so njegove velike reforme, ki se jih loteva brez pravega posluha za opozicijo v svojih in v vrstah nasprotnikov. Trdim, da bo pri tem težko poslušal mnenja drugih, ker meni, da ima prav.
Saj, v petih, šestih letih bomo enigmo Pahor že razkrinkali, sam pa trdim že zdaj, kakor že to trdim dolgo, da predsednik vlade Borut Pahor ni ne neodločnež, ne norec in da je bolj pri pameti, kot večina njegovih političnih nasprotnikov, povrhu pa je še zmagovalec, kar dokazuje tudi sesutje javnomnenjske podpore njegovima poglavitnima tekmecema v Zaresu in LDS-u. Največji problem, ki ga imam z njim, je njegovo priklanjanje politiki tretje poti in s tem uničevanje stare socialistične levice (ki pa je resnici na ljubo itak nismo imeli).
Ma tip nima pojma :>
Luka | Apr 17, 2010 | Reply
Sam mislim, da je državniške atribute dokazal v primeru arbitražnega sporazuma. Mislim tudi, da v Sloveniji za tak tip politika še enostavno nismo zreli (čeprav se ne strinjam z njegovim ravnanjem okrog Rupla in Brezigarjeve).
cr | Apr 17, 2010 | Reply
Se strinjam,da je Pahor dosedaj bil uspešen politik:
1. starim komunajzerjem je prevzel stranko in z njo zmagal
2. v enem letu je peljal na led GG in KK, ki sta politično mrtva
3. še vedno parira JJ, kljub temu, da v enem letu ni naredil še nič pametnega za državljane, ampak je celo stran vrgel nekaj 10 miljard davkoplačevalskega denarja.
se pa ne stirnjam, da je JIN politično objektiven. Navijač socializma, daleč od moderne levice oz. socialdemokracije. Navijač socializma, tako kot večina Slovencev in Kirgizijcev. Kaj sploh preostane tistim, ki svojega znanja in dela ne zmorejo prodati in si s tem zaslužiti (vsaj enkrat v življenju) svoje rezine kruha, temveč morajo zanjo farbati delavce in jim prisilno pleniti večino plače.
pavel | Apr 18, 2010 | Reply
Se strinjam z Jinom. Pahor je je pameten politik z dolgo kilometrino. Mislim, da ve kaj hoče, čaka še na primeren čas, da bo lahko udejanil svoje zamisli. Nič ni hudega če razmišlja, kako je bilo v socializmu. Gospodarske in druge reforme se morajo izpeljati na ramenih vseh državljanov in to maora Pahor povedati naravnost brez prikrivanj o resnosti trenutne krize. In te reforme morajo uspeti, če ne bomo, “globalni reveži”,kateri bomo delali samo za obresti.
Povedati se mora koliko je resnično dolga, povedati se mora kdo je nepravično obogatel in okradel slovensko gospodarstvo in na koncu nekdo mora najti pot iz te kritične situacije.
marjon | Apr 18, 2010 | Reply
Pavel, jaz sem socialdemokrat bolj stare sorte. Saj veš, tiste ki zahteva minimalne plače, močne sindikate, progresivno obdavčevanje, ključne industrije (železnice, vojaško industrijo, energetiko) v državi lasti, strogo delitev cerkve od države, državno šolstvo in zdravstvo z le malo zasebnega sektorja na tem področju, zato pa manj vmešavanja v delo trgovcev, malih podjetnikov itd…
Svoj kruh, mislim, sem si tudi sam zaslužil. Dobesedno. No, prej je vino, pa krompir, jajca, meso, sadje in tako dalje, ampak dobra stran kmetije je, da lahko na koncu dneva, tudi če si zraven kasneje še nižji uradnik, rečeš, da pa ti hrane ni nihče podaril in je tudi nikomur nisi ukradel. Kaj, še za izvoz je imamo!
Tako da, da Pavel, prav imaš, imam svojo ideološko barvo, nisem pa član (še) nobene stranke.
Marjon,
nisem prepričan, da bodo te reforme na dolgi rok res rešitev. Gotovo, država mora paziti, kaj počne z denarjem in že zdavnaj bi morala malo oklestiti birokracijo, sploh pa bi morala ustvariti pregleden in čim bolj preprost sistem, ki bi omogočil, da bi manj dobro plačanih uradnikov naredilo več. To velja za vsa področja.
Na koncu koncev pa, največji problem je organizirana kraja, ki se vrši preko takšnih programov, kot je izgradnja avtocest. Tukaj bi se dalo privarčevati ogromno denarja. Gradbeništvo zame ni ravno ključno in ne vem, zakaj bi morala država reševati ravno velika gradbena podjetja. Kapitalizem se ima navado izroditi v to, kar vidimo v ZDA. Velika podjetja si ustvarijo socializem za bogate, korporativizem, medtem ko majhne mirno pustijo umreti in za njih ni milijard $. Prav zato je vedno pametno natančno določiti, katera so ključna področja, ki jih država mora nadzorovati, katera pa ne. Pri nas se je pod nacionalnim interesom prodalo marsikaj, tudi varovanje neke pivovarne. In tudi zato je po moje dobro nekaj stare socialne demokracije: ker potem nekaj lahko dosežejo tudi sindikati in se ves denar ne pretaka le iz žepov devetdesetih % ljudi, delavcev in uradnikov, v žepe tistih nekaj velikih podjetij, ki so ‘prevelika, da bi jih lahko pustili propasti.’
Jin | Apr 18, 2010 | Reply
cr,
če pomislim tako za nazaj: da ni Pahor že z Ruplom pripravljal teren za to konfrontacijo z notranjo opozicijo v koaliciji? No, samo misel, mogoče popolnoma napačna (glede na to, da ne vem, kaj bi s tem pridobil, razen da je jezil svoje kolege: na svojo stran ob nepriljubljenosti večnega zunanjega ministra tako ali tako ni dobil), ampak vprašanje se mi pa le postavlja, koliko strateškega načrtovanja in polaganja temeljev je pri Pahorju.
Jin | Apr 18, 2010 | Reply
Zdi se da si je Pahor očitno zamisli neko tretjo pot(ala Blair)in politiko kompromisov in to da GG in KK padajo po vsej verjetnosti ni rezultat nekega strateškega planiranja ampak bolj sprotnega izkoriščanja situacij in sreče. No, je pa vsekakor kolikor toliko spreten in očitno zelo dobro izkorišča to, da ga vsi podcenjujejo.
Pavel, čisto mimogrede. Ne razumem kje vidiš Kirgizijce v tej zgodbi. Oni so se pač uprli nepotističnemu, skorumpiranemu diktatorju ki jih je dobesedno j* v glavo in tega za razliko od naše ‘elite’ niti ni skrival.
Jin, ti si socialdemokrat stare sorte v smislu stare Jugoslavije
sesheta | Apr 18, 2010 | Reply
@Pavel
Ne bi rekel, da sta GG in KK politično mrtva. Predvsem bosta obadva igrala na nezadovoljnje Pahorjeve volilce, je pa seveda vprašanje, če lahko s svojima strankama prideta v prvi plan na tako imenovani levici. Bolj ostra konkurenca je, kot na tako imnenovani desnici, kjer je samo en demagoško ideološki vodja, ostali pa mu bolj ali mnaj servilno ministrirajo.
cr | Apr 18, 2010 | Reply
Ne Sesheta, prej v smislu laburistov Velike Britanije leta 1965
jin | Apr 19, 2010 | Reply
Današnja Delova anketa je pokazala padec SD in porast LDS (2%, čeprav KK na lestvici popularnosti izgubila) ter Zaresa. Ravno tako tudi SNSa. SD izgubil. Zanimivo, da na drugi strani tudi relativno visok delež NSI. Očitno so nekako zadeli desni vzorec.
SLS je spet padel.
cr | Apr 19, 2010 | Reply
Res ne vem, kdo bi še sploh volil SLS. Za SNS me ne preseneča, ker pričakujem, da se bo nezadovoljstvo prelivalo na Jelinčičev mlin. Kar se pa tiče razmerja SD - Zares - LDS, ne vem, to pretakanje je normalno. Bomo še videli v naslednjih mesecih.
jin | Apr 19, 2010 | Reply
Na koncu pa bo prisel Jankovic in pometel z vsemi.
Lewis | Apr 19, 2010 | Reply
Pahor je blefer. Najbrž pa tudi največji škodljivec doslej. Težko bi sicer rekel, da je Janša kaj manjši škodljivec - vendar zanj vsaj vem, da ni podpisal nobene tako škodljive stvari kot je arbitražni sporazum (ki je sam po sebi en velik blef) - kar je najbrž zgolj splet naključij.
Pa kaj naj si drugače še mislim o človeku, ki je nastavil naše riti Vatikansko-Ameriški navezi?
Se mi zdi, da je Hribar zelo dobro analiziral zadeve: Janša blefira in se skriva pred odgovornostjo, da bi vse skupaj ustavil, Pahor pa igra na nori blef in sedaj prelaga odgovornost za svoje vratolomnosti na vse ostale…
zirosi | Apr 26, 2010 | Reply
Hm,
mislim da ga v Sloveniji ni politika, ki bi rekel ne ZDA, samo redki pa bi rekli ne Vatikanu. Ampak Vatikan itak ni pomemben.
Jin | Apr 26, 2010 | Reply