Berem na 105. strani Sveta in Slovencev v prvi svetovni vojni, da je Benito Mussolini za Slovane med prvo svetovno vojno še našel kakšno pozitivno besedo. Kasnejši Duce bi nas vzgajal:

V tistem času je Mussolini na ’slovanski narod’ še gledal kot na bratski narod, ki sovraži habsburško monarhijo (in je Italijanom seveda kulturno podrejen), in štel, da je ‘dolžnost italijanskih vzgojiteljev, da se nanj obrnejo z ljubečo besedo, besedo miru in bratstva, da mu zagotovijo, da bo gospostvo Italije, ki se bori za svobodo in pravičnost, za svoje svobodne državljane imelo tudi Slovane.

Da, gospodar bi se na svoje podložnike obrnil z ljubečo besedo in jim povedal, da se morajo naučiti višje kulture, opustiti svoj jezik in se naučiti boljšega, italijanskega. Bedno, mar ne?