In če EU jutri propade
By Jin on May 7, 2010 in Zunanja politika
Naučite se raje nemško.
Vsaka kriza prinese napovedi o propadu. Ni važno, o kateri državi ali povezavi govorimo, če se stanje slabša, ljudje začnejo videti temne oblake propada in tako ni nič čudnega, če kljub temu, da so te države bolj stabilne, kot se mogoče zdi na prvi pogled, že zelo dolgo napovedujejo sesutje Rusije, ZDA, zdaj tudi EU.
Pa recimo, da bo EU propadla. Nekateri bi to prav radi videli, a naj raje pomislijo, kaj se utegne zgoditi potem. Evropske povezave so namreč posledica francosko nemškega iskanja modela sobivanja po dveh velikih vojnah, ki sta skoraj uničili staro celino, sploh pa sta iz nekoč mogočnih imperialnih centrov naredili drugorazredne sile. Ne glede na to, če si Britanci tega nočejo priznati in se Francozi še vedno nosijo, kot da jih kdo upošteva. Ja, pa seveda.
Kdo bi rekel, hej, saj je Slovenija lahko samostojna. Ne potrebujemo gospodarjev nad sabo, čisto lepo lahko živimo sami zase. Da, bilo bi lepo, če bi lahko, a v Evropi, kjer odpadejo povezave, kot je EU, to na dolgi rok ne bo mogoče. Če bomo namreč vsi za sebe, če naenkrat ne bo več nekega evropskega projekta, ki bi vsaj za silo tlačil apetite posameznih držav, potem se bomo vrnili v politiko devetnajstega stoletja in vsi vemo, kako se je to končalo.
Že zdaj lahko vidimo krepitev Nemčije in to je tudi logično, saj gre za izredno pomembno državo v središču Evrope. 82 milijonov prebivalcev ima, k temu dodajmo še 8 milijonov Nemcev v Avstriji (da si ne bi kdo mislil, da do vnovične priključitve ne more priti), največje gospodarstvo na celini, močno industrijsko bazo… Nemški prostor je tako močan, da se neka Slovenija sama ne more obraniti njegovih lovk in se jih tudi ne bo, niti v zavezništvu s Hrvaško in drugimi jugoslovanskimi narodi ne. Lahko išče zaščito Francije ali celo Rusije, vendar je to zaradi oddaljenosti teh dve držav zelo težko, sploh pa bodo gospodarske povezave storile svoje. Da bi se Slovenci obrnili na Italijane, je kot da bi kokoš prosila lisico, naj jo obrani pred volkom.
Če EU izgine, je Nemčija takoj tista centralna sila, ki zavzame mesto hegemona, proti kateremu se gradijo zavezništva. Francozi bodo seveda ponoreli od strahu in živčnosti, male države vzhodne Evrope pa bodo tako ali tako kmalu spoznale, da so premajhne, da bi se lahko upirale privlačni moči nemškega gospodarstva, medtem ko imajo na vzhodu ogromno sosedo, Rusijo, ki bo v strahu pred nemško nevarnostjo še sama požirala vse, kar se da. Na Američane ne gre računati, saj se spopadajo s svojimi problemi in bodo prej ali slej večino svojih sredstev namenjali tekmovanju s Kitajsko in ohranjanju svojega imperija vojaških oporišč. Če koga, potem bodo še mogoče podprli Britance.
Za državice, kot je Slovenija, je nujno, da se EU obdrži in omogoči njihov obstoj v vsaj delni samostojnosti, če v tem globaliziranem svetu popolne tako ali tako ni mogoče doseči. Svet je poln tekmujočih interesov in Evropejci smo znani po tem, da žremo drug drugega. Slovenija za takšno igro ni pripravljena, saj zavoljo svoje majhnosti niti s sosednjo Hrvaško ne more tekmovati, kaj bi šele z nemškim in italijanskim prostorom.
Ah da, pozabili smo na Turčijo. Mar bo naslednica Otomanskega imperija, ko enkrat ne bo več evropske prihodnosti, še tako miroljubna ob vseh priložnostih, ki se pojavljajo ob rasti muslimanskega prebivalstva v Evropi, ali pa bo raje aktivno posegla na Balkan, kjer ne bo sile, ki bi jo lahko ustavila?
EU je naše najboljše upanje na mir in na koliko toliko samostojno bivanje. Alternativa zna biti zelo kruta.
Ker poslušno in čedalje bolj zavzeto sodelujemo v NATO-vih “mirovniških” misijah in “obrambnih” aktivnostih po državah s pretežno muslimanskim prebivalstvom, imata naša ministrica za vojno in minister za zunanje posege zanesljivo pripravljene rešitve (ali vsaj odgovore za javnost), če bi se zgodilo ali dogajalo zgoraj opisano:)
kolos | May 8, 2010 | Reply
EU sploh ni neka resna politična tvorba, temveč trgovska in ni porok ničemer, gre za ustvarjanje videza, da lahko kakorkoli o čemerkoli odločamo. Še posebej, kar se Nemčije tiče ne, kar lahko vidimo na primeru grškega reševanja nemških in francoskih bank. Angela se je odločila in mi bomo plačali, ne vem, ali bi bilo dosti slabše, če bi se šli proste strelce.
Koliko si lahko pomagamo z EU je še posebej lepo vidno v našem sporu s Hrvaško, kjer so bili naši politiki bolj ali manj prisiljeni sprejeti sramotno ponižujoč sporazum o arbitraži in so vrgli stran vse naše resne EU pogajalske pozicije.
Skratka, po moje so naše koristi od EU minimalne in se naglo zmanjšujejo - z vsako novo sprejeto članico pa bodo še manjše.
Zadeva po moje niti ni tako kritična (še posebej če pomislimo, da so Nemci danes pravzaprav nekako 30% Turki) - sicer pa, kot je rekel oče Trubar: kdor se smrti boji, za temu s prdci zvonijo…
zirosi | May 8, 2010 | Reply
Ne vem, kje ti vidiš da EU, tlači interese držav ampak OK… Nemški zunanji minister je lepo povedal, da Nemčija spet postaja normalna država, to je bilo sporočilo, da namerava zasledovati svoje interese(ne, to ni moja interpretacija, temveč od vseh drugih možnih medijev). Pa ne, da je to nekaj novega, Nemčija in Francija sta izbrali trenutnega predsednika EU na podlagi njegove ne prepoznavnosti in medle osebnosti z namenom, da se jima ne bi zmanjša moč. Švedska in Poljska sta mimo ostalih organizirali vzhodno partnerstvo z namenom nagajati Rusiji. Nemčija je do zadnjega zavlačevala pomoč Grčiji ker ji je bilo vseskozi mar samo za lastne interese(tako kot vsem ostalim). Ko je Sarkozy zmagal na volitvah je napovedal korak stran od globalne zunanje politike in napovedal zbližanje z ZDA in se razglasil za največjega zaveznika ZDA v Evropi, vse z namenom, da bi Francija imela bolj proste roke pri komandiranju v EU…
Torej EU ne tlači apetitov drugih držav, Francija in Nemčija še vedno tekmujeta katera bo imela več vpliva. Toda na veliko bolj odgovoren način kot pred 100 leti.
Prvotni point EU je da z gospodarsko integracijo več ne bi prihajalo do spopadov. In ta integracija je veliko državam z ekonomskega vidika olepšala življenje. In nasploh je odprava carin in podobno čisto kul, toda to je logična realnost današnjega časa. Tudi če ne bi bilo birokracije v Bruslju bi bili ekonomsko zelo povezani, že zaradi globalizacije. Recimo Japonska, Južna Koreja in Kitajska imajo vse boljše odnose ravno zaradi tega razloga. Hotoyama celo nekaj sanja o njihovi verziji EU. Svet se povezuje in hkrati postaja multipolaren. In Evropa je en pol in bo to bila prisiljena ostat zaradi same geopolitične realnosti. Če bo Rusija bila za sebe, V Azija za sebe, če se še Arabci povežejo, bo bila Evropa v vsakem primeru prisiljena držat skupaj.
Vojaški konflikti ali kakšni koli drugi resni konflikti v jedrnem delu Evrope so pa itak precej nemogoči. Način vojskovanja, vojaških ciljev se je v zadnjih 100 letih precej spremenil. Nemčiji se pač več ne splača napast Francije, ni nobene logike, zakaj bi to naredili in obratno. Lahko se bodejo, tako kot se občasno Kitajska in ZDA, kaj več pa ne. In to se dogaja v EU zdaj in bi se tudi če bi EU razpadla(kar pa kot kaže ne bo, kot sem že prej rekla ali se bo obdržal trenutni status, ali bodo malo spremenili monetarno politiko, kaj drastičnega pa ne bo, se bo pa povečal evro skepticizem, in Nemčija in Francija se bosta še naprej bodli, EU gor ali dol).
Sicer pa se Nemčija, Francija, kdor koli, lahko še vedno napadejo če bodo le želeli(kar pa ne bodo, ker se je svet tako zelo spremenil, da je evropska vojna povsem nesmiselna. Vprašaj se kaj bi Francija dosegla s tem, da bi bila sovražna do Nemčije? Odgovor je: čisto nič.)
Glede Slovenije, da Slovenija bo v vsakem primeru bila na Nemški strani. Saj nas ne bodo pojedli. Tako, da ne vidim kje je panika. Ni nobenih lovk in jih ne bo. Nemčija bo, če bo kaj, samo iskala politične zaveznike v Sloveniji, te pa že itak ima. Kar se pa tiče ekonomske situacije, Slovenija in Nemčija čisto lepo sobivata in si ne bosta nikoli na tem področju zares nasprotovali. Tako, da mi sploh ni jasno zakaj bi kdor koli sploh razmišljal o zavezništvu s katero koli državo. In, da Slovencem se splača naučit nemško, tako kot se nam je to splačalo naučit vseh zadnjih 1000 let. Pozabljaš na to, da je Nemčija že zdaj vodilna ekonomska sila v Evropi, torej ‘privlačne sile/lovke’ niso niti malo odvisne od obstoja Bruslja. In še vedno smo vsi živi.
Turčija, le ta je pustila za sabo evropsko prihodnost, imajo vse bolj aktivno zunanjo politiko, ki pa je usmerjena na bližnji vzhod. Zanalašč stopnjujejo napetost z Izraelom, da bi dosegli večjo legitimnost med Arabci, ponujajo se za mediatorja med ZDA in Iranom in potiho računajo na to, da bodo postali vodilna sila v regiji. In če bodo to kdaj postali, bodo posegli na Balkan, pa če je tam EU ali pa ne.
v 19 stl pa se ne bomo vrnili že zato, ker zdaj živimo v svetu in ne samo v Evropi.
Jin, glede na to, da očitno najbolj verjameš Huntingtonu bi vse to lahko vedel. No, na koncu bo pa imel Fukuyama prav.
sesheta | May 9, 2010 | Reply
No, lahko pa gremo v drugo skrajnost.
Glede na to, da je Nemčija vodilna v EMU in glede na to, da imajo UK, Francija svoje probleme in da zato utegneta vse prepustit Nemčiji, lahko Nemčija to izkoristi. Lahko reformira EU, jo naredi močnejšo, toda tako, da so oni glavni. Že zdaj je skoraj vse odvisno od njih, če pa bi šlo tako naprej, kot je opisano zgoraj, pa bi EU lahko postala za Nemčijo to, kar je za Rusijo bivša SZ. Seveda bi Nemci imeli veliko več opozicije(Francija, Poljska…), toda vseeno bi lahko spremenili EU v ‘Veliko Nemčijo’. In brez skrbi, taka EU, bi bila še vedno demokratična in svobodna, morda celo veliko bolj urejena in transparentna. Če bi šlo tako dalje, Turčija ne bi videla EU, ker bi predstavljali preveliko konkurenco.
In taka EU, bi utegnila se potem čisto zares negativno zaplest z Rusijo, nasprotovati ZDA in plus imeti še slabše odnose z Arabci. In potem smo spet v 19. stl, le da se mednarodni odnosi dogajajo na nivoju sveta in ne samo na nivoju Evrope.
sesheta | May 9, 2010 | Reply
Ne želite si potihoma propada EU. Če se zapremo vsak v svoj kot, z varovanimi mejami, bo težko za nas vse. In adijo Jadransko more.
Štefan | May 9, 2010 | Reply
Kolos,
naša vojska ni pripravljena na pravo vojno. S tem, ko jo prilagajajo operacijam v tujini, kjer so le del večjih enot, izgubljajo to zmožnost. So le del imperialnih sil, ki jih Američani in NATO uporabljajo v konfliktih po svetu.
Zirosi,
saj druge večje članice lahko Nemčiji vedno rečejo NE, če hočejo. Da v tem primeru tega niso storili, kaže na to, da gre za neko strinjanje glede reševanja Grčije. Itak je to samo nadaljevanje politike reševanja to big to fail sistemov, kar smo uvozili iz ZDA. V tem primeru se ne rešuje samo Grčije, ampak nemške in druge banke.
Sesheta,
Fukujama? Dvomim.
Velika Nemčija znotraj EU? Tudi dvomim. Vsako takšno obnašanje Nemčije bi vodilo do razpada Unije, zato je to ‘normalno obnašanje’ Nemčije prej razumeti v smislu, da se bo res obnašala kot normalna država: npr. kot Francija ali Velika Britanija. Dvomim, da bi Nemci želeli razpad EU, sploh, ker imajo dovolj notranjih problemov, kaj šele da bi razen na gospodarskem in mogoče še diplomatskem področju širili svoj vpliv. No, pa saj to je čisto dovolj.
Itak pa se mora iz evropske kontinentalne politike umakniti Velika Britanija, da bi Nemčija lahko prevladovala v EU. No, če EU ni več, če se vse razleti, potem bo Nemčija malo bolj ostro vplivala na svojo bližnjo okolico. Vsekakor bolj kot ti dajem poudarek na pomenu skupnih institucij in njihovem vplivu na delovanje držav članic
Če se v Nemčiji ponovi želja po Drang nach Osten (ali nach Suden) bodo svoje osvojitve hoteli zavarovati. Najprej prevlada skozi gospodarsko sodelovanje, potem narekovanje odločitev manjšim državam, kot je Slovenija, potem invazija njihovih medijev, kulturnih centrov, itd, na koncu neka ohlapna gospodarska unija skozi katero se formira politična, nakar še politična prevlada in zakoni za Slovence se bodo pisali v Berlinu. Začne se ponemčevanje in to je to. Saj je čisto logično. Nemci na primer potrebujejo most do Jadrana in Slovenci jim stojimo na poti.
Vsak, ki bi hotel obvladovati neko območje, bi tako počel in Nemci niso nič drugačni.
Jin | May 9, 2010 | Reply
Mimogrede, da tukaj ne gre za neko EU bolezen, jasno priča že primer Islandije, ki ni ne članica EU, niti nima eura, pa ji je uspel podoben samomor kot Grčiji, dasi so bile težave tam malo drugačne. Ampak v bistvu gre za življenje nad zmožnostmi, za zadolževanje, za poceni kredite ali pa za državo, ki zapravlja za standard več kot si lahko privošči.
To je težava zelo veliko držav na tem svetu, naše tudi.
Če se spomnimo nazaj, so ravno v primeru Islandije govorili, da je kriza tudi posledica nečlanstva v EU. In kako so se stvari zdaj preobrnile? Dokaz, da gre pri presojanju novic iz sveta pogosto za kratkoročen spomin in za čustvene odzive.
Jin | May 9, 2010 | Reply
Islandija je zabredla v svoje probleme, zaradi popolnoma drugih razlogov kot Grčija in tudi njihovi trenutni problemi ne bi mogli biti bolj drugačni.
Se mi pa zdi, nesmiselno še kaj koli komentirat, ker očitno niti malo ne razumeš mojega pointa(morda sem sama kriva).
sesheta | May 9, 2010 | Reply
Ne, saj mislim da se dobro razumeva. Problem je le v tem, da jaz verjamem v moč institucij, tudi takšne kot je EU, da delujejo navzdol in onemogočajo delom teh institucij, v tem primeru držav, da igrajo samo po svojih interesih. Zaradi tega globalno vidim rast moči EU, ti pa se ne strinjaš in vidiš predvsem posamezne države in izjave in njihova dejanja. Ko jaz vidim rast, ti vidiš eno samo zmedo, ko jaz vidim krepitev skupnosti, ti vidiš samo boj posameznih držav za čim večji del pogače in vračanje Nemčije v vlogo centralno evropskega hegemona.
Ali se motim?
Samo čas bo pokazal, kdo od naju ima bolj prav. Ampak z napovedovanjem prihodnosti je vedno hudič. Skupaj tako ali tako ne moreva priti, ker že v osnovi na vse te probleme, ki se zdaj kažejo v Grčiji, pa tudi v delovanju Unije, gledava z različnih zornih kotov.
Jin | May 11, 2010 | Reply