Da ima Sarah Palin tako veliko podporo in celo resno cilja na kandidaturo za predsednico ZDA, spada med  skrivnosti  ameriške politike. Anketa revije TIME je pokazala, da bi Palinova v spopadu z Obamo dobila 35% glasov, slednji pa 55%, kar bi v številu elektorjev  pomenilo gladko zmago demokrata.

Ko je John McCain Sarah Palin izbral za svojo podpredsedniško kandidatko, je v mislih imel mobilizacijo točno določenega dela volilnega telesa, tako imenovanih povprečnih Janezov. Svoje delo je guvernerka slabo opravila, čeprav je McCainu dala še mladost in možnost pridobivanja ženskih glasov. Njene govorne sposobnosti so se izkazale za prav bedne in postala je tarča posmeha, McCain pa na koncu ni uspel. Celo v republikanski stranki ni požela veliko simpatij. Ženska je pač mislila, da ima izkušnje v zunanji politiki, ker ‘iz Aljaske lahko vidijo Rusijo.’

Podporo pa si je pridobila med manj intelektualnimi množicami Američanov, ki jim je njena omejenost bila bližje od odmaknjenih elit v Washingtonu. Z Obamovo vladavino, reševanjem finančnega sistema, zadolževanjem preko vseh meja, se je rodilo gibanje čajank, med republikanskimi množicami se je zbudila jeza in Sarah Palin se je postavila med same voditelje tega valu besa in sovraštva.

Sarah Palin ima pred mnogimi republikanskimi kandidati to prednost, da je že dobro poznana, saj ves čas od volitev za predsednika ZDA pridno nabira podporo in je na očeh javnosti. Svoje slabosti je obrnila v prednosti. Ali kot je v filmu Vsi kraljevi možje izrekel kandidat za guvernerja Lousiane, Willie Stark, ‘kmetavzu ni nikoli pomagal drug, kot kmetavz.’ Takšni občutki širijo krog podpore Sarah Palin, ki to, ’sem ena izmed vas’, še najbolje izkorišča pri nabiranju podpore med konservativno usmerjenimi ženskami.

Kljub temu je malo možnosti, da bi se ji uspelo preriniti na mesto kandidatke republikanske stranke za predsednika ZDA, še manj, da bi lahko premagala Baracka Obamo, ko se bo ta nameril osvojiti drugi mandat. Konkurenca na republikanski strani se že zbira. Od Mitta Romneya in Mika Huckabeeja, ki smo ju že spoznali na prejšnjih volitvah, do Tima Pawlentyja in Bobbyja Jindala. Vse možje, ki imajo več podlage in govorniških sposobnosti. Če kaj, potem lahko Sarah Palin mobilizira množice v korist drugih kandidatov.

Da ji to uspeva, govori o žalostnem stanju določenega dela volilnega telesa, ki se hrani na sovraštvu do centralne vlade, nacionalizmu in velikokrat verjame v razne teorije zarote, od tega, da bo reforma zdravstvenega sistema pomenila smrtno obsodbo za babice in dedke, do tega, da je Obama v resnici musliman.