Iz intervjuja na Siolu s predsednikom Zbora za republiko, Gregorjem Virantom:

Preigravajo se scenariji, da se boste vrnili v aktivno politiko, celo z novo stranko, sredinsko stranko z desnim predznakom, govori se celo o sodelovanju z Matejem Lahovnikom. Je v tem kaj resnice?

Ni! Zelo cenim Mateja Lahovnika kot sposobnega politika. Če se poskušam umestiti v politiki, potem sodim zelo, zelo na sredino. Ideološko me ne vleče ne na levo, ne na desno, sem dejansko na sredini, tako kot je po mojem mnenju večina Slovencev. O političnih vprašanjih razmišljam zelo pragmatično. Trenutno me zgodbe o ustanavljanju novih strank preprosto ne zanimajo. Taka zgodba bi pomenila, da se človek popolnoma preda politiki, spremeni življenje, opusti kariero, svoj poklic. Tega resnično ne bi rad naredil.

Nikoli ne reci nikoli?

Ja, nikoli ne reci nikoli. Če se bo še kdaj pojavil kakšen izziv v politiki, kakšen položaj, ki bi me pritegnil zaradi zanimivosti dela, tako kot me je ministrovanje, ne rečem, da ne bi česa takega spet sprejel. Da bi se pa stoodstotno vrgel v politiko … Mislim, da v tem življenju ne.

Jaz tudi pravim, nikoli ne reci nikoli, kajti marsikaj se lahko spremeni.  A Virant je kar odločen, ko pravi , da so za ustanovitev neke nove stranke pod njegovim vodstvom možnosti minimalne,  skorajda nikakršne. Za politično desnico (tudi če se sam uvršča bolj na sredino), natančno za SDS, je to slaba novica, saj potrebujejo prav človeka, ki jim lahko pobere glasove na sredini. Janez Janša bo težko sam pobral večino in potrebuje zaveznika. Ampak potem, Virant bi lahko bil nevaren konkurent, takšen, ki se za razliko od politikov Nove Slovenije ne bi pustil zvabiti v past in potem izginiti v vsesplošnem širjenju SDS-a.

Ob rob govoru o večinskem volilnem sistemu, ki ga je oni dan omenil predsednik Zaresa, Gregor Golobič. Dejansko je en pol slovenskega političnega prostora že tam, medtem ko je drugi še zelo razdrobljen,  a kakor kaže, se lahko zgodi, da bomo skozi sistem, kot ga imamo zdaj, kmalu dobili dejansko dvostrankarski sistem. Če bomo odmislili vse majhne strančice, dobre le za politične računice in ustvarjanje majhnih in velikih koalicij. Kot je  rekel Golobič, bo  v nekem trenutku morda pametno razmisliti tudi o večinskem volilnem sistemu.

Razmisliti že. Sprejeti tudi?