Tako bi lahko človek pomislil po prebranem naslovu na RTV Slo. Britanski študenti politologije: Tito je bil turški namestnik.  Neki profesor vzhodnoevropskih študij na univerzi v Kentu je na svojem blogu objavil nekaj posrečenih odgovorov svojih študentov, bodočih politologov.

Nekateri med študenti so zapisali, da je komunizem v Jugoslaviji izšel iz turškega cesarstva, Tito pa je bil vodja Jugoslavije le dobrih deset let. Po mnenju nekaterih bodočih politologov je bila glavni zaveznik Srbije v osamosvojitvenih vojnah v začetku 90. let Nemčija. Vojno s Hrvaško naj bi sprožil poskus Slobodana Miloševića, da bi osvojil hrvaško prestolnico Dubrovnik.

K temu dodatek profesorja, da študenti na politologijo prihajajo nepripravljeni. Gotovo. Saj na FDV tudi pridejo nepripravljeni. Neki moj sošolec v prvem letniku ni vedel, kje je Moldavija in imel sem močan občutek, da niti tega ne, kje je Ukrajina. Ampak potem, tudi jaz nisem znal še nekaj mesecev po spremembi identificirati nove gruzinske zastave.

Ampak ne o tem. V zgornjem primeru gre za nekaj zanimivih odgovorov iz 400 izpitnih pol. Nekaj se mora najti. Drugo je, da se moramo vprašati, zakaj bi neki mladi Britanci morali vedeti, v tem primeru študenti politologije, kdo je bil Tito? Nam se to morebiti zdi samoumevno, a potem, že mlajše generacije o tem ne vedo več veliko. Kriv je izobraževalni sistem, vsekakor.

Koliko Slovencev ve, kdo je bila Katarina de Medici? Ali Karel peti? Ali Sulejman mogočni? Kdo so bili founding fathers ZDA? Kdo founding fathers EU?  Dvomim, da jih je veliko. Če se človek ne specializira za zgodovino, torej ali zato, ker ga zanima, ali ker je to povezano z njegovim delom (politični analitiki bi morali vsaj malo poznati zgodovino, menim jaz), potem  je njegovo znanje omejeno. V nekaterih primerih bolj, v drugih manj. Jasno je, da vsak malo bolje obvlada zgodovino svojega prostora, svojga naroda, svoje religije. Kar je malo bolj oddaljeno, se mu že ne zdi več tako zelo pomembno in ostane pri res velikih zgodovinskih osebnostih in dogodkih, pa še to zato, ker je z njimi velikokrat soočen. Recimo s Hitlerjem, Stalinom, komunizmom, Napoleonom….

Politologi so v drugi kategoriji. Res je, zgodovino morajo poznati, ampak potem, čigavo? V prvem ali drugem letniku bodo težko šli v podrobnosti in bodo bolj na splošno jemali snov, povezano z njihovim področjem, šele kasneje se bodo lahko osredotočili. Če hočemo analitika, ki bo znal podjetju ali državi svetovati pri delovanju v Turčiji, se bo moral med drugim posvetiti turški zgodovini, da bodo njegove analize in nasveti koristnejši. Ampak spet, bo zavoljo tega moral vedeti, kdo je bil Idi Amin? In to podrobno?

Kar meni prispevek na RTV Slo pove, je da nekatere stvari jemljemo za samoumevne, na primer, da je Tito bil tako pomembna oseba, Jugoslavija pa tako pomembna država, da je še zdaj relevanten za študente politologije v Veliki Britaniji. Drugo je, da se ne zavedamo svoje vpetosti v nek prostor. Gotovo je bilo v tistih polah še kar nekaj butastih odgovorov, recimo o Poljski ali Romuniji, pa nam prispevek o tem ne poroča.