Navajeni smo, da Rudolfa Maistra slavimo. Da nam je v ponos, kako drzno in pogumno je Slovencem obvaroval Maribor in mejo potisnil proti severu. Je naš junak. Toda potem, kaj je Avstrijcem? Izdajalec ali kaj drugega?

Na gradu Riegersburg (kakšno uro od slovenske meje na vulkanskem hribu stoji velika trdnjava, vredna ogleda) je tudi obeležje padlim v obeh velikih vojnah. In tam je  napis, ki slavi junake osvobodilne vojne leta 1919, ki so osvobodili, ali za Avstrijo obdržali območje severno od Mure. Avstrijcem so to junaki. Še večji bi bili, če bi ‘osvobodili’ Maribor. Nemško govorečo prebivalstvo, in ni ga bilo malo, bi jim bilo še zdaj hvaležno. Poražencev itak nihče ne bi nič vprašal. Tista Hitlerjeva, ‘naredite mi to deželo zopet nemško’, postane bolj razumljiva.

Če gremo dovolj daleč v zgodovino, če brskamo po preteklosti, lahko, če to želimo, najdemo dovolj razlogov, da si upravičimo ozemeljske težnje na račun sosedov. Nihče ni na nekem področju od dneva stvarjenja sveta. Prav zaradi tega zna to biti zelo nevarno. Mi bi imeli Trst, Italijani celo Istro, mi bi tudi imeli Istro, Avstrijci bi imeli našo Štajersko, itd…Hrvati bi se spomnili, da smo Slovenci samo še eno pleme s posebnim narečjem…

Prav zato je dobro vztrajati pri nedotakljivosti meja, čeprav, po Kosovu, Južni Osetiji in Abhaziji, po vseh spremembah skozi zgodovino, tega tako ali tako ne bo mogoče vzdrževati v nedogled. Povezave  propadejo, mednarodna stabilnost gre po vodi in vedno se najdejo junaki, ki bi zopet osvobajali svojo sveto deželo in sanjajo o slavi pradedov.