Pazimo na gozdove
By Jin on Aug 21, 2010 in Notranja politika
Leta 1923 je 60% Haitija pokrival gozd. Zdaj ga le še 2%. Posledica dolgoletnega izsekavanja gozdov. Prebivalstvo je v tem času tudi skokovito raslo, zdaj jih je v najrevnejši državi v regiji že devet milijonov, in s tem so rasle tudi potrebe. Da iz tega ne more priti nič dobrega, je jasno. Erozija tal vsako leto odnese okoli 61 kvadratnih kilometrov vrhnje plasti.
Slovenci smo lahko ponosni, da je naša dežela prekrita z gozdovi. Nekaj, kar moramo obdržati za prihodnost. Z uničenjem narave bomo namreč uničili tudi svoje možnosti, da živimo preskrbljeno življenje. K sreči slovensko prebivalstvo raste v nekem normalnem tempu (raste, da, ne glede na apokaliptične napovedi pred leti) in zato ni takšnega pritiska na okolje.
A pritisk vseeno je in naloga odgovorne politike je, da razvoj in blagostanje državljanov uravnoteži s skrbjo za okolje, v katerem bodo živele še generacije.
Aha. Nekoč 90% hoste, malo nazaj 50%, zdaj gre pa kar gor. Ampak pozor: do tega prihaja, ker gozd zarašča opuščene obdelovalne površine. Kjer jih pa ne, jih pa preraščajo hiše in bloki z “nadstandardnimi stanovanji”.
Kozmonavt | Aug 21, 2010 | Reply
Na žalost je velikokrat tako, da zaraščajo obdelovalne površine, da, ampak kljub temu gre poraščenost v večini pozdraviti. Problem zaraščanja obdelovalnih površin je problem celotnega kmetijskega sistema v Sloveniji.
Ljudje pač ne bodo delali za drobiž na območjih, kjer je potrebno investirati ogromno dela in sredstev, da bi imel majhen pridelek. Oziroma, pogosto bi morali še celo plačati, da bi imeli neko zemljo obdelano.
Z neko malo bolj zaščitniško politiko do domačega kmetijstva in okolja bi lahko še naprej imeli tako gozdnato državo in bi naša samooskrba narasla. Zdaj je, se bojim, pod polovico, slišal sem celo, da okoli 30%. Problem je le, da potrošniki ne bi bili zadovoljni z višjimi cenami v trgovinah, kar bi se nedvomno zgodilo, če bi se odločili za takšno rešitev. Po drugi strani bi, če bi lahko močno subvencionirali domače kmetijstvo, sploh tisto na zahtevnejših območjih, to pomenilo velika proračunska sredstva. Potem potrošniki v trgovinah višjih cen ne bi čutili, bi pa to razliko plačali davkoplačevalci.
Najti rešitev torej nikakor ni enostavno.
Jin | Aug 21, 2010 | Reply