In tako je Patria spet tukaj, kakor pred prejšnjimi volitvami. Janez Janša, orožje, podkupnine. Stare povezave, ki jih že poznamo. Pa tudi ostrih odzivov predsednika SDS-a, Janeza Janše, smo vajeni. Tako ni z ničemer varčeval, ko je v svojem odzivu obračunaval s tožilko Hrastarjevo in z Mladino, ki je poskrbela za ta del nadaljevanke o Patriji. Takšne so njegove besede na spletni strani SDS-a:

Hrastarjeva torej prizna, da nima dokazov za obtožbo in to opraviči z znanim retoričnim obratom iz stalinističnih procesov. Tudi tam so žrtvam očitali, da so nedvomno krivi, čeprav ni dokazov. Teh dokazov pa ni zato, ker so se obtoženi zavedali svojega zločinskega početja in so jih zato tako zakrili, da jih preiskovalci niso mogli najti. Zaradi tega so jih še strožje obsodili, češ da so vse počeli premišljeno, naklepno. Ni kaj, tožilec Krivic iz montiranih Dachauskih procesov in tvorec komunistične represivne zakonodaje Ljubo Bavcon bi bila nedvomno ponosna na Hrastarjevo.

Vse v tej zgodbi je predvidljivo. Janeza Janšo povezovati z orožarskimi posli ni nič novega. Da se ta brani s teorijo zarote, po kateri državi še vedno vladajo nasledniki komunističnega režima, ki se na svoje nasprotnike spravljajo s totalitarnimi sredstvi, tudi. Dejansko je vse skupaj čisto razumljivo. Za obe strani v konfliktu takšno povezovanje deluje. Trditi bi si upal, da Janševi nasprotniki zdaj že sveto verjamejo, da je Janša kriv, medtem ko njegovi zagovorniki prav tako sveto verjamejo, da je žrtev zarote, pri čemer jih nič ne more prepričati v nasprotno, Iskanje resnice nima veliko pri tem. Delitev volilnega prostora po drugi strani skoraj vse.

Dejansko ta obtožnica vladajočim strankam v tem trenutku pride zelo prav, saj pozornost odvrača od številnih problemov v državi. Seznam le teh je dolg, razočaranje in jeza velika in obnavljati jih tukaj ni smiselno, ker jih vsi poznamo. Zato je in to tudi še bo, predvolilna tema. Veliko verjetno ne bo spremenila, nekaj malega pa mogoče le. Če kaj, potem lahko mobilizira nasprotnike Janeza Janše, da se sami pri sebi vprašajo, ali hočejo SDS-u na lokalnih volitvah prepustiti zmago. Preusmerja debato, ki je na lokalnih volitvah seveda malo drugačna, kot na državnih, ampak vseeno, s problemov vlade, na delitev za Janšo -proti Janši. In Janez Janša lahko v takšni debati samo izgubi.

Kakor se stvari vlečejo, bo ta tema na tapeti še čez dve leti, pred parlamentarnimi volitvami. Oziroma, tako dolgo, dokler bo Janez Janša v politiki. Sodni mlini meljejo počasi in nikar ne pričakujte, da bo sodišče že jutri odločilo, ali je predsednik SDS-a kriv ali ne. Do tistega trenutka bodo možna različna mnenja in vse do tedaj bo ta tema v medijih, včasih zato, ker se bo zvedelo kaj novega in bodo mediji to hoteli objaviti, včasih zato, ker bo kakšen boter iz zakulisja dal navodilo, da je sovražnika potrebno malo potisniti navzdol. Takšna je narava politike, seveda ne samo slovenske in seveda ne samo tistih, ki so trenutno na oblasti. Le spomnite se brezplačnikov in vseh svinjarij in neutemeljenih obtožb, za katere nihče ni odgovarjal.

Sicer je pretirana razprava o tem, ali je Janša česa kriv ali ne, izgubljanje časa, razen če niste eden tistih, ki na eni in drugi strani s tem pridobivate volivce, saj je edino sodišče tisto, ki lahko odloči (To je tako, kot da bi še zdaj vsakodnevno razpravljali o Kresalovi, Senici in bulmastifih. Po določenem času razprava o enem in istem izgubi smisel, mnenja pro in kontra se zacementirajo in odloči lahko edino sodišče. V političnem prostoru potem postane pomembno, na kaj usmerjaš pozornost, da bi si pridobil čim več glasov.) Do tistega trenutka ni mogoče reči ne da je kriv, ne da se mu dela krivica, mogoče je le premlevati koščke zgodbe, ki pricurljajo v javnost in se pri tem zavedati, da je v obzir treba vzeti  tudi motivacijo, tistih, ki to curljanje omogočajo.

Na koncu je jasno, da se je pri odločanju na lokalni ravni potrebno spraševati o drugih stvareh, kot pri odločanju na državni ravni. Komu dati glas mora biti odvisno od tega, kaj bo le ta storil, ali je že storil, dobrega ali slabega. Vladna vojna skoraj proti vsem, obtožbe na račun Janeza Janše, vprašanja zunanje politike, itd., pri tem ne bi smele imeti večjega pomena.