Jinov svet

Miha Mazzini v intervjuju za Dnevnikov Objektiv:
Bliže smo francoski misli kot ameriški, kar se najbolj kaže v akademskem pisanju. Knjigo Richarda Dawkinsa lahko normalno preberete in razumete, če poznate biologijo na srednješolski ravni, medtem ko pri Lacanu vzame veliko časa, da ugotovite, da v resnici nima ničesar povedati, da je […]

Študija v reviji za Raziskovanje socialne stratifikacije in mobilnosti, ki so jo izvedli v sedemindvajsetih državah in 70000 primerih, je pokazala, da število knjig v domu vpliva na število let izobrazbe, ki jo potem imajo otroci.
Študija je tudi pokazala, da je število knjig v domu otroka bolj pomembno od izobrazbe in statusa njegovih staršev. Otroci […]

Ravnokar gledam neko britansko serijo in zanimivo in poučno o svetu, v katerem živimo, dva izmed glavnih junakov sta Indijka in temnopolti. Kljub temu lahko rečemo, da sta Britanca, ali bolje, Angleža. Že dolgo je tako, da v številnih serijah skušajo prikazati novo realnost multikulturne, raznolike družbe, zato tudi poplava temnopoltih, tujcev, homoseksualcev, itd… Trdim, […]

Da, tudi v ruščino so prevedli Hobita.

Če bi sodil samo po risbah, malo drugačen svet.

Prebiram Pullmanovo Njegovo temno tvar. Počasi se prebijam skozi ves ta fantasy svet in opažam, da so to knjige, ki jih z lahkoto prebavljam, ki jih lahko preberem izredno hitro. No, iskreno povedano, prehitro. V primeru Harryija Potterja na primer, sem zavestno velikokrat odložil knjigo, da je ne bi bilo prehitro konec. To so pač […]

Kdo se ne spomni pustolovščin Juliana, Dicka, Anne, Georgine (opa, George) in psa Timmyja, knjig izpod peresa angleške pisateljice Enid Blyton? Serija je bila v mojih časih zelo popularna. brali so jo tudi mnogi, ki so jim drugače knjige šle precej na živce. Sam imam nekaj knjig še vedno nekje na podstrešju.
Pred kakšnim letom sem […]

Po nekaj knjigarnah po Sloveniji so včeraj natanko ob osmi uri začeli prodajati slovenski prevod sedme knjige Harry Potterja, Svetinje smrt. Tako tudi v ljubljanskem Konzorciju. Dogodku primerno je bila tudi gneča nepopisna. Vmes se je pomešalo tudi ogromno novinarjev.
Že ob pol osmih se je množica valila v notranjost, med njimi ogromno […]

Nekaj resnično magičnega je v pravljicah avtorja Stepnega volka in Siddharte, nekaj kar bralcu omogoča občutiti tok reke in razsežnost pokrajine in tisto nekaj več, kar bi naj napolnjevalo pravljice, pa jih v večini primerov ne.
Vidi se, da je na v Nemčiji rojenega pisatelja vplivala Indija, tista nestvarna verska Indija, ki očara s prividi, a […]

Artemis Fowl je kriminalni genij, ki v svoji glavi kuje zločinske načrte; nič nenavadnega, če ne bi bil star le dvanajst let. Skupaj s svojim zvestim služabnikom Butlerjem, človekom, ki je zmožen premagati tudi trola (in to ni hec!) in njegovo sestro Julijo se potem, ko ugrabi čisto pravo vilo po imenu Marjeta Mali […]

Dva dneva dopusta, dva dneva vržena proč. Je vrag, če imaš občutek, da bi bilo bolje iti v službo kot koristiti dopust.
Kakorkoli, včeraj sem si kupil Harry Potterja - Polkrvnega princa in me je tako potegnilo vase, da sem že ogromno prebral kljub vsemu pomanjkanju časa. No, danes sem kupil Naomi Klein - The shock […]

Še ena pravljica, ki je nimam kam dati; zakaj pa ne - ker lahko.
 
Bilo je decembra, ko je sneg pobelil Ljubljano. Skladno z mnogimi prejšnjimi leti je tudi to leto zamujal. In ni ga bilo niti veliko; le kakor za tanko plast ga je bilo. Po cestah se je hitro stopil, bele so ostale le […]

”Singularnost je fraza, sposojena iz astrofizike. Vernor Vinge in Raymond Kurzweil sta jo uporabila v smislu ideje, da bo pospeševanje tehnologije privedlo do nadčloveške umetne inteligence, ki bo presegla človeško, verjetno nekje do leta 2030. V svojih delih oba znanstvenika napovedujeta dve možnosti singularnosti: pozitivno in negativno.”Založba Spirea se je leta 2006 odločila, da napravi […]

Francoski avtorji niso ravno na vrhu mojega seznama in tako sem tudi do Balzaca prišel zdaj, recimo temu, dokaj pozno, potem ko sem večino svojega časa posvetil Rusom ali kakšnim bolj eksotičnim narodom. Spomnim se, da je zadnji francoski avtor na mojem seznamu bil Flaubert z Madame Bovary, katero sem prebral še v srednji šoli, […]

Bilo je 25. novembra leta gospodovega 2005. Janez Novobuhatin se je zvalil s svoje postelje ob 6:30 zjutraj. Čakal ga je nov delovni dan. Skobacal se je v svojo kopalnico z zlato WC školjko in srebrnim umivalnikom in se hitro ter učinkovito pobril.
Ob osmih je bil že v pisarni, kamor se je pripeljal z novim […]

Iz knjige Maksima Gorkega – Spomini na sodobnike, iz poglavja ‘Sami s seboj,’ sem prepisal nekaj stavkov. Na sliki Gorki in Tolstoj v Jasni Poljani

“Toda videl sem, kako je A. Čehov sedel na svojem vrtu, lovil s klobukom sončni žarek in ga popolnoma brezuspešno poskušal nadeti na glavo hkrati s klobukom. In […]